SAMSKI PIŠEJO

V rubriki "Samski pišejo" objavljamo zanimive, sočne, vesele ali žalostne zgodbe različnih samskih piscev. 
Če bi tudi vi radi bralcem zaupali kakšno zgodbo iz svojega samskega obdobja, nam pišete na info@dogodkizasamske.si.
Z veseljem jo bomo objavili.

Maruša: "Sem samska in zavestno srečna"

Svojo zgodbo nam je zaupala Maruša, 35-letna vodja projektov iz Ljubljane.

Po 8 letih zame čisto zadovoljujoče partnerske veze, je prišel čas, da zaključim.
Da stopim na svojo pot in poskusim korakati po poti, ki mi je bila tako neznana. Samo jaz. In ta pot. Ta super pot, ki mi je v življenje pripeljala že toliko novega.

Ves čas sem bila v odnosu več ali manj zadovoljna. Seveda sva imela »ups & downs-e«, ampak sem si ob malo manj prijetnih situacijah to vzela kot izziv, da bova stvar rešila, se o njej pogovorila in navsezadnje zaradi rešitve tudi zrastla. Vsaj tako sem verjela vseh 8 let "zakona".

Otrok nisva imela, čeprav sva si tega močno želela … a o tem kdaj drugič.

Stvari, ki so mi bile včasih všeč pri njemu, so se razblinile v eni sami noči. Ko mi je povedal, da ni več srečen z menoj. Ne vem, ali je bila povod druga ženska ali ne, ne vem. In me, po resnici povedano, tudi ne zanima.

Kot njegova druga polovica in tudi kot njegova več-letna prijateljica mi ni ostalo nič drugega kot to, da ga pustim, da gre svojo pot. Navsezadnje sem ga imela rada in sem mu želela, da je srečen. Če ne z mano, pa vsaj sam ali s katerokoli drugo žensko.

Pa sem bila res sposobna tako zrelo odreagirati? Ne, za to sem potrebovala ogromno časa, prejokala veliko noči in zapirala srce pred novimi priložnostmi zase, svoj osebni razvoj in tudi druge moške v mojem življenju.
Spomnim se dneva, ko sem se počutila čisto nemočno. Ko nisem želela več v službo ali se dobiti s svojo najboljšo prijateljico ob koktajlu, kot sva to počeli prav vsak četrtek ob Havana Mojitu. Nič nisem mogla. Nič. Ampak še dobro, da so sedaj