Na Dogodkih za Samske sem našla sebe!

Tale zgodba je moja resnična zgodba, njen namen pa je le v tem, da spodbudi morda koga, ki še vedno okleva ali so Dogodki za Samske prava izbira ali ne.
Bi še malo čakali, odlašali, upali, ker kar je namenjeno je itak namenjeno? In ali boste kar čakali, da se stvari kar poklopijo same od sebe? Ne.  

Nobena stvar se v celoti ne poklopi sama od sebe, če vanjo ne vložimo vsaj nekaj truda in določene energije. Morda obstajajo kje ljudje, ki jim stvari res tečejo kot po maslu.
A naj povem - v moji bližini, so po večini ljudje, ki sem jim je poklopilo ali recimo kaj premaknilo šele, ko so tudi sami kaj naredili za to. Vendar, pojdimo na začetek.

K Nini sem se prijavila zelo kmalu po tistem, ko je z Dogodki za Samske sploh začela. Bilo je precej kmalu po moji ločitvi in na Dogodke za samske sem se prijavila pravzaprav le zato, ker se mi je v teoriji koncept dogodkov zdel zanimiv, zelo ameriški, skratka spoznavanje oseb, ki niso poročeni ali v zvezi. Moram reči, da na tistih začetnih srečanjih nisem doživela nič posebnega, nisem pa tudi pričakovala ne vem česa, skratka zadevo sem vzela popolnoma neobremenjeno in z veliko mero radovednosti. Pa tudi potrpežljivosti. Ker kot vemo, velika pričakovanja - ne, ne, ne prinašajo velikih dobičkov, ampak prinašajo lahko tudi zelo velika razočaranja.

Skratka hodila sem na ta srečanja in čez čas nanje pozabila, ker sem po drugi poti spoznala človeka, za katerega sem bila prepričana, da bo moj življenjski sopotnik do konca najinih življenj.  
Da ne dolgovezim. Dogodki  pri Nini so šli v tistem obdobju v pozabo, kot da jih ni bilo nikoli. Potem pa se je konec prejšnjega poletja zgodil en velik preobrat.
Gospodu je na pot prikorakala neka druga gospa in najine ljubezni je bilo konec čez noč. Vsi načrti so šli v nič, kot da jih ni bilo nikoli. Za nameček se je moja celotna stalna družba nas »samskih« v tem  času nekako znašla vsak po svoje in zgodilo se je to, česar res ne maram.
Čez noč sem bila postavljena pred dejstvo, da sicer nisem osamljena, vendar sem bila kar naenkrat v pomanjkanju družbe in če sem poštena - moja energija, moj večni optimizem, vse je padlo. Pravzaprav ni padlo, počutila sem se na dnu.

Ker sem po naravi močna in se ne dam, bilo je pred novim letom, sem se k Nini vpisala na njeno Silvestrovanje - novoletno zabavo za samske. Spoznala sem človeka, ki je veliko govoril o sebi,  govoril je o tem, da strašno rad pleše in da veliko pleše.

In kar naenkrat se je pri Nini pojavil plesni tečaj za začetnike Plesni zmenki. Seveda sem cincala in iskala izgovore, da mi ne bodo našli ujemajočega plesalca in podobno. Ampak ne boste verjeli, Nina ga je našla. V družbi ljudi s podobnimi zgodbami  sem potem preplesala dva meseca. Na tem tečaju nisem našla svoje duše dvojčice, vendar ne boste verjeli - našla sem SEBE.

Slika je simbolična.

Po dolgih letih sem ugotovila, kje so moji  potenciali, ki sem jih v vseh teh letih, pošteno zanemarila. In ples je zagotovo ena od reči, za katere danes vem, da so bili ves čas v meni. Pustimo to, da bi to morala uresničiti že zdavnaj - ker časa je vedno dovolj za stvari, ki si jih želimo. In za določene stvari pač ni nikoli prepozno, za določene stvari je še vedno čas.

Na tem tečaju, kot sem že omenila, nisem našla nobenega gospoda, ki bi me »odrešil« statusa, ki se mu reče »samski«, našli sva se pa z eno prečudovito gospo.
Postala je moja zaupnica - po novem si rečeva »siamski dvojčici«.
Skupaj plezava po hribih, hodiva na predstave, pijeva kavice in podobno, tečeva, izmenjujeva si literaturo in kar naprej jo motim s pisanjem po e-mailih,  ker nikoli ne morem s komentarji zdržat do srečanja. :)
Da preveč ne zaidem. Podpirava druga drugo v razmišljanju in optimizmu in ugotavljava, da tudi če si samski, se ti lahko zelo veliko dogaja.

Da zgodbe ne bom vlekla predolgo. Ta gospa je izvrstna plesalka že več let, pozna vsak kotiček, kjer se kaj plesnega dogaja in z njeno pomočjo sem se kar naenkrat znašla med popolnoma drugimi ljudmi na popolnoma drugih prostorih kot vsa leta nazaj. Vse vikende pa še kak dan med tednom sva obkroženi z ljudmi, nova znanstva se kar vrstijo – a zakaj?

Zato, ker sem  v največji čustveni stiski ugotovila, da mora vsakdo svoj prvi korak narediti sam.
Da ni nikogar namesto nas, ki se bo odločal za nas in ki bo namesto nas tudi kaj naredil.
In da je včasih potrebno premakniti tudi kaj, kar nam na prvi pogled deluje težko, in ko je ta ovira premagana, ugotovimo, da sploh ni bila ovira, ampak samo preizkušnja - da zmoremo.

Seveda je najtežje delati prve korake, to ve vsak. Se pa potrpežljivost izplača.

Bistvo pisanja moje zgodbe se je začelo pravzaprav tisti dan, ko sem prebrala, da je na tečaj salse na dogodkih za samske prijavljenih 20 žensk. O moških ni bilo nobenega govora.
Če je le kje kak moški, ki ga bo moja zgodba spodbudila k prijavi, bom zanj zelo zelo vesela.
Pa ne iz razloga, da bilo prijavljenih moških plesalcev premalo, ampak predvsem zato, ker vsi vemo za pregovor, da nam ena vrata po navadi odpirajo vrata nekje drugje. Jaz bi k temu dodala samo to, da je najprej treba prijeti za kljuko. :)

Mislim, da se nobena stvar pač ne zgodi čisto sama od sebe –  v življenju se je včasih vseeno potrebno  kdaj tudi premakniti, iti čez kak predsodek – le  kakšni ljudje bodo na teh »Dogodkih« - zagotovo ne bo nič pametnega, pa ni res!
Samo sestopiti je treba z oklepa, se morda včasih celo malce prisiliti v kakšno spremembo - potem se pa vedno kaj odpre. Vsak dan nam prinese kaj novega. Tudi to je včasih veliko.

Mojca, 50 let

Kaj pa tvoja zgodba? Pomagaj nam spreminjati svet!

Če tudi ti čutiš, da bi rad/a z nami delil/a svojo zgodbo in z njo spreminjal/a svet na boljše, bomo veseli tvoje zgodbe.
Prepričani smo, da je nekje nekdo, ki bo z veseljem prebiral tvoje stavke, se iz njih naučil marsikaj novega in morda prav zaradi tebe naredil en korak naprej proti svoji sreči.
Spoznavati nove ljudi, ko smo samski, je za ene naporno, za druge pa tako prijetno, da bi radi ostali samski še kar nekaj časa. :)

Naj gredo zgodbe od ljudi za ljudi ... Iskrenost, srčnost in spodbuda so namreč najlepša popotnica, ki jo lahko predate naprej.

Hvala iz srca 
Nina