Šele ko vemo, kaj bi radi, smo zreli za zvezo
V Sloveniji število samskih ljudi narašča od leta 1980. Da je to tipično za slovenski narod, nikakor ne moremo trditi. Slovenska družba nehote sledi trendom evropskih industrijskih dežel, kjer ostaja uradno samska skoraj tretjina moških in žensk. Največ samskih šteje od 30 do 40 let. Samo pomislite: pred dvajsetimi leti je bilo v tem starostnem obdobju pri nas dobrih 20.000 samskih moških in 11.000 samskih žensk. Po zadnjem popisu prebivalstva iz leta 2002 pa so zabeležili skoraj 100-odstotno povišanje: 36.000 samskih moških in 22.000 samskih žensk.
Samstvo je postalo v velemestih prevladujoč »zakonski stan«, kot se temu uradno tudi reče. Posameznik se za samski stan odloči prostovoljno ali po spletu okoliščin. Če se mladi neposredno ne odločijo za samsko življenje, ga skušajo vsaj podaljšati oziroma se povsem ekonomsko ne osamosvojijo, tudi če imajo resno zvezo. Razlog tiči v podaljševanju obdobja šolanja, težavah pri iskanju dela in zagotavljanju ekonomske neodvisnosti ter premagovanja stanovanjskih problemov. »Nekateri v samskosti vidijo več koristi in jim osebna svoboda pomeni zelo veliko. Nekateri se ne prilagajajo, ne znajo sklepati kompromisov, tretji so prizadeti zaradi preteklih izkušenj in se bojijo, da bi bili zopet razočarani,« je povedala Nina Slapnik, vodja projekta Dogodki za Samske. A to ni rešitev, dodaja. Po njenem mnenju bi bilo bolje, če bi se iz izkušenj kaj naučili in to uporabili pri iskanju ter gradnji novega partnerstva. Brez pretiranih pričakovanj, seveda. »Nekateri ljudje so samski, ker imajo idealizirano podobo partnerja. To jim po navadi onemogoča uspešno partnerstvo oziroma so zato v partnerskem življenju stalno nezadovoljni,« je poudarila.
Večna dilema: svoboda ali bližina?
Osebni svetovalec Milan Krajnc meni, da smo se v zadnjih letih preveč prilagajali drugim in premalo poslušali svoje želje ter potrebe. Ko smo v nekem trenutku dozoreli, smo ugotovili, da smo ujetniki v zvezah, ki so postale skrajno obremenjujoče, zato si jih želimo razdreti oziroma to na koncu tudi storimo. »Začnemo živeti brez pričakovanj, prilagajanj, zagovarjanj in se ob tem počutimo neverjetno svobodne. Po letu ali dveh, ko se tudi samostojnega življenja naveličamo in si želimo nove zveze, pa naenkrat ugotovimo, da bomo z nekom drugim zelo težko živeti, ker smo si ustvarili popolnoma novo življenje, pisano po lastnih pravilih,« pripoveduje Krajnc in nadaljuje: »Takrat se zgodi notranji konflikt, ko ne želimo izgubiti samostojnosti in neodvisnosti, obenem pa pogrešamo bližino in nekoga, ki nam zvečer reče 'rad te imam'.« Če smo v zadnjem obdobju prehajali iz ene skrajnosti v drugo, sogovornik upa, da zdaj prihaja obdobje, ko se bomo končno le uravnovesili.
Modna muha samo do 30. leta
Za mnoge pomeni biti samski način življenja, saj marsikdo nima ne časa ne volje spoznavati »pravega« partnerja zase. Veliko ljudi je zadovoljnih samih s seboj in tudi način življenja brez obveznosti do partnerja jim ustreza. Pa vendar težko govorimo o tem, da je biti samski danes zavidanja vredna modna muha. »Morda biti samski pomeni modno muho pri mlajših, nekje do 30 let, a globoko v sebi verjamem, da si vsak človek želi ob sebi dobrega partnerja. Nekoga, ki ga bo spoštoval in sprejemal v celoti,« je prepričana Nina Slapnik. Vedno bolj se uveljavlja tudi tako imenovan neobvezujoč odnos, ki partnerjema dopušča vso svobodo odločanja o prostem času. Osebna svoboda je vedno večja vrednota. Po mnenju Nine Slapnik tak odnos morda niti ni slab, če se z njim strinjata oba. »A tako beseda 'partner' izgubi pomen,« še doda sogovornica.
Enostavno »bova«, brez prilagajanja ...
Po besedah Krajnca težko govorimo o modnih muhah, temveč o razširjenem prepričanju, bolje rečeno upanju, da bomo našli nekoga, kateremu se ne bo treba prilagajati, niti se on ali ona ne bo prilagajal/a nam, temveč enostavno »bova«. »Samskost pa ni obdobje uživanja ali bega, temveč obdobje izoblikovanje lastne osebnosti, obdobje, ko se postavimo na svoje noge in ko se dokončno rešimo težav iz preteklosti. Zato ni priporočljivo skakati iz ene zveze v drugo zvezo, ampak potrebujemo čas, da nase pogledamo 'od zunaj', spoznamo, kdo smo in kaj si želimo. Šele ko to vemo, smo zreli za novo intimno zvezo,« je sklenil sogovornik.
Ne vemo, kaj si želimo
Tudi Nina Slapnik se strinja, da postajamo z leti in izkušnjami bolj zahtevni do drugih, nimamo pa vedno jasnih ciljev. »Vedno bolj se zavedamo, kakšnega partnerja si ne želimo. Težava pa nastaja, če se ne vprašamo, kakšnega partnerja si želimo. Če bi vsak pri sebi iskreno vedel, katerih pet lastnosti bi moral imeti njegov partner, da bi lahko ostal ob njem srečen, bi bilo veliko lažje,« je povedala sogovornica.
Prilagajamo se zato, da ne bi bili osamljeni
In kaj dejansko lahko iščemo v partnerju? Nekdo išče podobnega ali popolno nasprotnega partnerja, kot je eden izmed staršev. Spet drugi iščejo partnerja, ki jim bo ponudil nekaj, kar jim starši niso mogli, partnerja, ki jim bo predstavljal osebno varnost... Nekateri iščejo le zato, da niso sami. Različic je nešteto, vse pa je odvisno od posameznika. »Menim, da vsi globoko v sebi iščemo pravo, čisto ljubezen – nekoga, ki nas bo spoštoval, nas podpiral in delil to krasno življenje z nami,« je povedala Slapnikova. A vendar, najti sorodno dušo še zdaleč ni tako enostavno, saj nas lahko prevelika želja po tem, da imamo partnerja in da nismo samski, pahne v začaran krog. »V preveliki meri se prilagajamo samo zato, da ne bi bili sami, osamljeni, samski. A samskost še zdaleč ne pomeni osamljenosti. Človek je lahko osamljen v množici ljudi ali ob neustreznem partnerju,« je poudarila Slapnikova. Krajnc na enako vprašanje odgovarja kratko in jedrnato: v partnerju iščimo skladnost. »V zvezi ne iščimo opore, ker to pomeni, da se na partnerja 'obesimo' in mu postanemo breme. Opora smo lahko drug drugemu v določenih trenutkih. S partnerjem pa se načeloma razvijamo in spodbujamo. Druženje mora biti v vzajemno veselje in radost,« je prepričan osebni svetovalec.
Prvi korak je najtežji
Začetni koraki, kako pritegniti pozornost nekoga, ki nam je všeč, so nemalokdaj težki. Ne vemo, kako se obnašati, kaj povedati, kako sploh pristopiti... Še vedno je prisotno prepričanje, da smo Slovenci »zategnjeni«, ko je v igri spoznavanje novih ljudi. »A za naše dogodke to ne velja,« je povedala Slapnikova, ki je organizatorka dogodkov za samske. Začetniška trema po njenih besedah hitro izgine, saj so srečanja zasnovana tako, da je interakcija med posamezniki enostavna, zabavna in zanimiva. »Tematski dogodki, ki jih prirejamo, se delijo na sedem različnih tematik: od vinsko-kulinaričnih doživetij, zabav pa vse do aktivnega preživljanja prostega časa, ustvarjalnosti, izletov in celo potovanj,« je povedala Nina Slapnik, ki že za ta konec tedna pripravlja prvi letošnji družabni dogodek za samske.
Spolna privlačnost ali skupni interesi?
Milan Krajnc je nekoliko skeptičen do obiskovanja dogodkov za samske, čeprav vidi v njih določene prednosti: »Na takšna srečanja pridemo s točno določenim namenom, zato so vsi čuti usmerjeni k eni točki, osvajanju, vendar se v takšnih primerih gleda bolj skozi oči spolne privlačnosti kot skupnih interesov. Zavedati se moramo, da se odnos, tisti, ki na koncu (z)drži, razvija skozi daljše časovno obdobje in začne na jasnih temeljih. Zato je bolje osebno nagovoriti osebo, ki nam je všeč. Tako zelo jasno nakažemo, da nas ni ničesar strah oziroma da jasno stojimo za svojimi namerami. Pri iskanju partnerja s posebej organiziranimi srečanji pa gre bolj za to, da 'pregledamo' čim več potencialnih kandidatov. Ne rečem pa, da iz tega ne more nastati odlična zveza,« je kritično ocenil Krajnc in sklenil z besedami, da je vsak človek čudovit, samo čas si moramo vzeti, da ga spoznamo. Mi pa dodajamo, da si pri spoznavanju čudovitih stvari in ljudi le privoščite malo zabave. Več pozitivne energije boste usmerili navzven, več je boste prejeli. Morda tudi v obliki amorjeve puščice.
Avtorica: Zdenka Đokić, Vesna Levičnik
Vir: Dnevnik.si