PSIHOLOGI ODGOVARJAJO


Rubrika "Psihologi odgovarjajo" je namenjena vsem tistim zvedavim osebam, ki želijo pridobiti strokovne odgovore na svoja globlja vprašanja.
Na vprašanja odgovarjajo priznani in izkušeni psihologi, psihoterapevti ali psihiatri, njihove odgovore pa objavljamo enkrat na 14 dni.

Tokrat na vprašanje bralke odgovarja Sandi Kofol, dipl. psiholog in psihoterapevt, ki se že 9 let uspešno ukvarja s psihoterapijami s posamezniki in pari.




Če imate kakšno vprašanje, ki bi ga radi postavili psihologu, nam pišite na e-naslov info@dogodkizasamske.si.
Z veseljem vam bomo odgovorili.

Želimo vam prijetno branje.

 


 

Alenka iz Kranja (35 let) sprašuje:


Pozdravljeni!

Vesela bom, če mi boste odgovorili na vprašanje glede re-programiranja svojih lastnih vzorcev.
Kot otrok sem imela srečno otroštvo, a vseeno imam nekaj lastnosti, ki bi jih na sebi rada spremenila - predvsem v bolj prijaznejše do same sebe.

Okoli 30ega leta sem ugotovila, da smo vsi, eni več, eni manj, v nečem ranjeni iz otroštva.
Ker bi (čisto brez obtoževanja mojih staršev, ki so me imeli in me imajo radi) rada spremenila nekatere vzorce v svoji glavi, vas prosim za pomoč.

Kako se lotiš re-programiranja svojih lastnih misli?
Misli namreč vplivajo na občutenja, dejanja, na to, kako se obnašamo v odnosih do drugih itd.
Katera je najboljša opcija za učinkovito spreminjanje svojih vzorcev? Terapije, skupinski pogovori, knjige, afirmacije, kakšne posebne tehnike?

Najlepša hvala za odgovor in lep pozdrav,

Alenka iz Kranja (35 let)
 


 

Sandi Kofol, dipl. psiholog in psihoterapevt, odgovarja:

 

Spreminjanja določenih naših lastnih vzorcev se včasih sploh ne zavedamo, saj spreminjanje poteka skladno z našimi življenjskimi dogodki in izkušnjami in sicer na nezavedni ravni. V to spreminjanje ne rabimo vlagati posebne energije in truda, saj poteka precej »naravno« in največkrat neopazno.

Veliko več energije in truda pa moramo vložiti takrat, ko gre za določene nefunkcionalne vzorce, ki jih ni tako zelo enostavno spreminjati. Zavedati se moramo, da je namreč večina vzorcev precej odpornih na spremembo.

Načeloma spreminjanje nefunkcionalnih vzorcev poteka skozi štiri faze:

  1. Nezavedanje lastnega nefunkcionalnega vzorca – v tej fazi se sploh ne zavedamo, da imamo določen vzorec, ki ni funkcionalen. Zavedamo se navadno le posledic in neprijetnih čustev, ki so posledica tega vzorca.
     
  2. Zavedanje lastnega nefunkcionalnega vzorca – do te faze pride šele takrat, ko smo bili na nek način soočeni, da določen vzorec ni funkcionalen in da bi ga bilo dobro spremeniti.
    Do tega soočanja lahko pridemo sami ali pa nas s tem soočijo drugi (bližnji, prijatelji, znanci, svetovalci, terapevti …).
    Zelo pogosto je prav narediti korak iz prve v drugo fazo najtežji. Je pa nujen. Zato lahko marsikdaj preberemo ali slišimo, da je brez zavedanja nečesa to zelo težko spreminjati.
    Pri vas je iz vašega pisma razbrati, da ste zagotovo že vsaj v tej fazi, tako da ste na dobri poti.
     
  3. Zavedanje novega funkcionalnega vzorca – v tretjo fazo pridemo, ko smo se naučili (osvojili) novi funkcionalni vzorec, ki bo sčasoma nadomestil starega nefukcionalnega.
    Tudi tu nam lahko pomagajo bližnji, prijatelji, terapevt ali celo knjiga …
     
  4. Nezavedanje novega funkcionalnega vzorca – v četrto fazo pridemo takrat, ko smo novi vzorec dovolj velikokrat ponovili v praksi – ga natrenirali in ga sedaj lahko izvajamo na nezavedni ravni.
     

     


Ob uspešnem poteku in spremembi vzorca se to pokaže v bolj kvalitetnem življenju, saj smo se znebili nekih vzorcev, ki so nam oteževali kvalitetno življenje.

Na tem mestu bi opozoril, da se lahko zgodi, da bomo kljub temu, da smo že v četrti fazi, kdaj pa kdaj (npr. v neki zelo stresni situaciji) ponovno uporabili star vzorec. Pomembno je, da zaradi tega ne obupamo ali zaključimo, da je bil ves trud zamanj. To je normalno, samo vztrajati moramo.

Določene vzorce lahko spremenimo sami, določenih pa ne. Še posebno to velja za vzorce, ki imajo globlje korenine ali imajo celo neko obrambno funkcijo v naših življenjih.
Pogosto pri svojem delu slišim: »Vem, kaj počnem narobe, vem kako bi bilo prav, ampak enostavno ne morem.«.
Problem je, ker očitno v ozadju obstaja neki drugi globlji vzorec, ki ga je treba odkriti in odpraviti, da bomo lahko dejansko uporabili to, kar vemo, da bi bilo prav.

Zelo lepo ste napisali, da so navadno v ozadju določene misli, ki potem vplivajo tako na čustvovanje in obnašanje posameznika in prav te misli navadno spreminjamo in posledično vzorce čustvovanja in obnašanja.

Za konec pa še odgovor na vaše zadnje vprašanje.
Ljudje smo si zelo različni in glede na to nam tudi ustrezajo različni načini za spreminjanje misli in vzorcev. Tako nekaterim pomaga že knjiga ali ponavljanje afirmacij, drugim pa terapije (individualna ali skupinska) ali skupine za samopomoč. Načeloma pa velja, da je prav terapija ob dobrem usposobljenem terapevtu najbolj učinkovita varianta. Še posebno to velja za večje (psihične) težave, seveda pa tudi manjše, če jih sami ne znamo odpraviti.

Veseli me, da se tudi v našem prostoru ljudje vedno lažje odločajo, da si poiščejo strokovno psihoterapevtsko pomoč, saj dejansko nima pomena, da trpimo, če lahko stvar rešimo s pomočjo strokovnjaka.
Tako, kot gremo k zobozdravniku, ko nas boli zob ali avto peljemo h mehaniku, ko se pokvari, tako ima smisel iti k psihoterapevtu, ko ga rabimo.
 


Na odgovore je odgovarjal Sandi Kofol, dipl. psiholog in psihoterapevt, ki se že 9 let uspešno ukvarja s psihoterapijami s posamezniki in pari.

KOLEDAR DOGODKOV

Julij

PO
TO
SR
ČE
PE
SO
NE

Avgust

PO
TO
SR
ČE
PE
SO
NE

September

PO
TO
SR
ČE
PE
SO
NE

Oznake dogodkov:

  • ZMENKI Z UJEMANJEM oz. MATCH DATING
  • DRUŽABNI PLESI
  • Delavnica: KAKO PREBOLETI IN ITI NAPREJ?
  • IZLETI V HRIBE - za samske
  • SALSA ZMENKI
  • Delavnica: KAKO BITI PRAVI ZA PRAVO OSEBO?
  • HITRI ZMENKI v Ljubljani