Premagajte strah pred spremembami


Večina ljudi si želi sprememb v življenju in partnerskih odnosih. Zakaj torej odlašajo z njimi in ohranjajo status quo, v okviru katerega se ne počutijo dobro? Uživajo v bolečini – ali pa so preprosto preleni, da bi kaj ukrenili? Gre zgolj za to, da ne maramo stvari, ki motijo našo vsakodnevno rutino?

 

Sprememba je priložnost!

Strah pred spremembami je naraven. Vsaka sprememba namreč pomeni prehod iz znanega v neznano, tega drugega pa se praviloma bojimo. Za večino ljudi sprememba sicer ne pomeni toliko strahu samega na sebi kot strah pred morebitno izgubo, povezano s spremembami. Poglavitni razlog za strah je negotovost, ki jo prinašajo spremembe – in z njimi povezan stres. Če je sprememba res neizogibna in nujna za preživetje, strah največkrat temelji prav na predstavi o neuspešnem spopadanju s spremembo in ne toliko na sami spremembi. Sprememb se bojimo, ker se ne čutimo "kompetentne" in menimo, da novemu položaju ne bomo kos, da nimamo dovolj energije in sposobnosti za spopadanje z novim.

Vsakdo ima vsaj enkrat v življenju priložnost, da se odloči za kaj, kar bo korenito ali za vedno – v pozitivnem ali negativnem pomenu te besede – spremenilo njegov vsakdanjik. Vznemirjenje, ki ga prinaša (ne)pričakovani dogodek, lahko povzroči kopica stvari: menjava službe ali partnerja, selitev, odločitev za starševstvo, vstop partnersko zvezo … Vsaka nova priložnost povzroči spremembe – teh pa se ljudje načeloma bojimo. Tudi, če so pozitivne.

Vsi imamo sanje. Nekateri želimo več časa preživeti s prijatelji, drugi bi radi več naredili zase, nemara vozili lepše avtomobile, obogateli čez noč ali pa storili nekaj drznega, kar si že dolgo želijo, vendar za to niso zbrali poguma. Vsi si želimo dobrega nadrejenega, nepozabne počitnice in manjši dolg na bančnem računu. Toda za doseganje sanj potrebujemo čas in voljo, še največkrat pa predvsem – pogum. Stvari se namreč ne bodo spremenile same od sebe in krmarjenje skozi življenje je nujno povezano s spremembami, te pa prinašajo stres.

Večina ljudi si želi sprememb v življenju in partnerskih odnosih. Zakaj torej odlašajo z njimi in ohranjajo status quo, v okviru katerega se ne počutijo dobro? Uživajo v bolečini – ali pa so preprosto preleni, da bi kaj ukrenili? Gre zgolj za to, da ne maramo stvari, ki motijo našo vsakodnevno rutino?

 

Zakaj se bojimo sprememb?
 

Strah pred spremembami je naraven. Vsaka sprememba namreč pomeni prehod iz znanega v neznano, tega drugega pa se praviloma bojimo. Za večino ljudi sprememba sicer ne pomeni toliko strahu samega na sebi kot strah pred morebitno izgubo, povezano s spremembami.

Poglavitni razlog za strah je negotovost, ki jo prinašajo spremembe – in z njimi povezan stres. Če je sprememba res neizogibna in nujna za preživetje, strah največkrat temelji prav na predstavi o neuspešnem spopadanju s spremembo in ne toliko na sami spremembi. Sprememb se bojimo, ker se ne čutimo "kompetentne" in menimo, da novemu položaju ne bomo kos, da nimamo dovolj energije in sposobnosti za spopadanje z novim.

 

Strahovi vsakdanjika

Strah je močno čustvo. Nagrada za odločitev za spremembo mora biti večja od posledic, ki bi nas utegnile doleteti, če bi ostali, kjer smo (v dolgočasni službi, nezadovoljivem partnerskem odnosu …). Kakšna priložnost je torej pred vami? Se bojite spremembe, ki jo bo vnesla v vašo rutino? Strah ima svoj namen: služi kot opozorilo, da morate ukrepati, vendar se tudi zaščititi pred morebitno izgubo.

Lahko bi rekli, da obstaja toliko vrst strahu, kot je sprememb, ki jih pred nas postavlja življenje. Strah lahko izkusimo, tudi če so spremembe pozitivne (poroka, rojstvo otroka, napredovanje v službi …). Morda nas je strah finančne ali osebne nestabilnosti (zaradi ločitve, selitve …); nemara menimo, da nismo dovolj dobri (za novo službo) ali ljubljeni (če se odločimo končati razmerje); morebiti se bojimo izgube identitete (odločitev za zanositev); lahko se bojimo, da nam bo sprememba preprečila, da bi izživeli svoje sanje (odločitev za poroko). Strah je torej čustvo, ki obstaja le v povezavi s prihodnostjo. Skrb in tesnoba sta posledici naših predstav o najslabših scenarijih, ki bi se lahko zgodili – ne da bi se obenem osredotočili tudi na to, kje smo danes.

Eden od najpogostejših strahov, ki nas odvrača od vsakršnega tveganja, je strah, da nam bo spodletelo. Tovrsten strah obremenjuje predvsem ljudi, ki svojo vrednost povezujejo z zunanjim uspehom. Skrbi jih, kaj si bodo mislili in rekli drugi ljudje, bojijo se, da ne ustrezajo nekaterim pričakovanjem ali stereotipom. Ko jim pri kaki nalogi spodleti, to doživljajo kot osebni poraz. Neuspeh namreč enačijo z družbeno neustreznostjo – in nasprotno: uspešnost njihovih dejanj je zanje edino merilo osebne vrednosti in sposobnosti.

Pogosti so tudi strahovi, povezani s spremembami v partnerskem odnosu. Kadar v odnosu načrtujete nekaj novega, je lahko že misel na to strašljiva, saj vstopate z območja udobja v neraziskan prostor, ne da bi dobro vedeli, kaj vas čaka. Včasih se bojimo že tega, da se bo partner spremenil – ali da se ne bo spremenil. Težko se spopademo tudi z dobrimi spremembami, saj nas zaradi prilagajanja in novih rutin prežema nelagodje. Zato je prav, da se o spremembah, ki se obetajo, veliko pogovarjamo, jih načrtujemo, razčlenjujemo in jih dojemamo kot svoje zaveznice.

Običajni problemi v odnosu segajo od strahu pred intimnostjo do strahu pred zavrnitvijo. Za strah pred intimnostjo je značilno, da hočemo biti neodvisni, ko gre za našo osebnost, preference, prednosti in slabosti. Težava nastane, če v odnosu izgubimo identiteto, zaradi česar nastopi strah pred izgubo osebnosti. Nenadoma se počutimo ujete; zdi se nam, da nas partnerska zveza duši, utesnjuje. Moški se pogosteje bojijo resne zveze predvsem zaradi izgube svobode (prijatelji, šport, svobodna spolnost …), ženske pa zato, ker so se v preteklosti opekle in se bojijo, da bi se jim znova zgodilo kaj podobnega. Pri tem oboji pozabljajo, da partnerska zveza ne pomeni tega, da nam nekdo odvzame možnost izbire, marveč zagotovi nove možnosti. Če se tega ne zavedamo, bomo odločitve, povezane s partnerskim odnosom, vedno sprejemali s strahom.

Na drugi strani pa strah pred zavrnitvijo izvira iz človeške želje po druženju. Večina nas namreč noče biti samih (pri tem mnogi ne razlikujejo med samoto in osamljenostjo), groza nas je že misli na zavrnitev.

V partnerskem odnosu je pogost tudi strah pred prevzemanjem odgovornosti, kamor denimo sodijo, poroka, nosečnost in starševstvo. Pri zadnjem gre za eno od najpomembnejših življenjskih odločitev, ki za oba vpletena pomeni stres – pozitiven ali negativen. Bodoča starša se sprašujeta, kako bo otrok spremenil njuno zvezo, preživljanje prostega časa, kariero in spolnost. Če je en partner nad prihajajočim naraščajem bolj navdušen kot drugi, to utegne povzročiti občutke krivde.
 

 

Nazaj v otroštvo

Prav je, da se strahov – našteli smo le najpogostejše – zavedamo. Že to, da vemo, česa se bojimo, lahko prepreči, da bi se najslabši možen scenarij res zgodil. Razčistimo torej, kar čutimo, in ne dovolimo, da bi strahovi vplivali na naše življenje ter stališča do stvari, dogodkov in ljudi, ki nam ga lahko polepšajo.

Morda pomaga, če se za hip vrnete v mladost. Spopadanje s strahom pred spremembami je namreč ena od spretnosti, ki se je učimo že med odraščanjem, tako kot tudi tega, da so spremembe, pozitivne in negativne, neizogibne. Bali ste se jih že kot otrok, in vendar vam je uspelo narediti velike premike. Pri tem so vam pomagali starši. Zaradi njih ste hodili v šolo, oni so bili tisti, ki so pod posteljo iskali pošasti. To je bil čas učenja, pomembnih poskusov, ob pomoči katerih ste odrasli in se naučili, kako se otresti strahu. Spoznali ste, da šola le ni tako strašna in da pošasti ne obstajajo.

Zdaj se bojite istih stvari, le da nastopajo v novih oblikah: ne bojite se, da vas bodo zapustili starši, ampak partner. Ne bojite se, da vas bo požrla pošast, pač pa osamljenosti in ponižanj. Starši vas ne prepričujejo več o nasprotnem in vam ne pomagajo, toda zavedati se morate, da niste več nemočni otroci, da lahko spoznate nove prijatelje, če vas stari zapustijo, in da si od ponižanj lahko opomorete.

 

Premagati strah

Spremembe zagotovo prispevajo k razgibanosti našega življenja. Če tega ne zmorete dovolj ceniti, vam podajamo nekaj nasvetov, kako se znebiti strahu:

  • Znebite se zakoreninjenih prepričanj. ("V primeru spremembe se bom znašel v novem položaju, na to pa nisem pripravljen. Zagotovo me bodo mučili nelagodje, tesnoba in občutek neprimernosti." "Če pride do spremembe, me bodo izkoristili!" "Strah pred spremembami mi pomaga ohraniti močno osebnost in pravice, ki mi pripadajo." "Sprememba je vedno neprijetna." "Neznano je prežeto z negotovostjo; položaj v kakršnem sem zdaj, je preverjen in udoben." "Sprememba zahteva veliko truda in je že sama po sebi boleča.")

  • Zavedajte se, da sprememba ne pomeni nujno nečesa slabega. Sprejeti jo morate, ne glede na to, ali se bojite tveganja ali ne. Dopovejte si: vsake toliko časa se mora zgoditi kaj, kar bo razbilo enoličnost.

  • Na spremembo glejte kot na priložnost za novo izkušnjo, ki bo sčasoma postala prijetna in rutinska, tako kot vse dosedanje spremembe.

  • Osredotočite se na pozitivne plati sprememb in si zapomnite, da je uvajanje sprememb kot plezanje po lestvi: ko ste na sredini, se nikoli in nikdar ne ozirajte navzdol!

  • Če vam spodleti, ne obupajte. Vse življenje se učimo; od sebe ste dali vse in prav je, da si dovolite biti nepopolni. Ugotovite, kaj je šlo narobe in zakaj, ter poskusite znova. In znova. In znova.

  • Stvarno ocenite svoje zmožnosti. V situaciji lahko vplivate le na svojo vlogo. Če se boste tega zavedali, se boste lažje spopadli s spremembo.

  • Prepoznajte strah: pri sklepanju odločitev vas namreč ovira pogosteje, kot se zavedate. Vprašajte se: če bi vedeli, da bo vse, kar bi poskušali storiti, uspešno, kakšne odločitve bi sprejeli? Analizirajte strah, ki vas hromi. Vam lahko kakorkoli škoduje? Če je odgovor nikalen, se nimate česa bati.

  • Naučite se razlikovati med zdravim in nezdravim strahom. Vsak strah namreč ni slab, čeprav morda mislite drugače. "Zdrav" strah nam preprečuje, da bi sprejemali slabe odločitve. Pri razlikovanju med slabim in dobrim ter upravičenim in neupravičenim strahom je potrebna velika mera izkušenj in poštenosti do sebe.

  • Ko enkrat ugotovite, da vas strah ovira, se oprite na minule izkušnje; tako boste laže sprejeli pravo odločitev.

  • Zavedajte se, da vsi delamo napake; včasih morajo biti odločitve sprejete, četudi so informacije, ki so nam na voljo, nepopolne. Preučevanje možnosti glede na okoliščine vam bo olajšalo delo in pomagalo premagati strah pred spremembami.

  • Ko sprejmete odločitev, se ne ozirajte nazaj, saj s tem ne boste ničesar spremenili.

  • Mislite le na pozitivne rezultate, ki jih prinašajo spremembe.

  • Spremembe doživljajte kot poskus, kot nekaj začasnega, kar lahko v vsakem trenutku zavržete.

  • Ker si sebe v povezavi s spremembo praviloma predstavljamo v negativni luči, si v svoji koži predstavljajte nekoga drugega. Kako bi se ta oseba spopadla s spremembo? Zlahka? Torej se boste tudi vi.

  • Zamislite si najslabši možni scenarij. Poskusite poiskati različne rešitve zanj. Razmislite, kaj utegnete izgubiti v najslabšem primeru in kako pomembno je to za vas. Če najdete več kot eno logično rešitev, ste na dobri poti; sprememba ne more biti močnejša od vas samih

  • Vsakič ko vam sprememba prekriža pot, si priznajte, česa vas je strah, in se s strahom soočite. Če je treba, si predstavljajte, da se o svojih strahovih z nekom pogovarjate – ali pa to tudi dejansko storite.

  • Namesto da se bojite sprememb, bodite radovedni.


Sprememba je priložnost!

Večinoma smo vse preveč obremenjeni s strahom in trudom, da bi se mu izognili, premalo pa razmišljamo o tem, kako živeti s strahom in kako ga vključiti v svoj vsakdanjik. Namesto da se izogibamo spremembam, bi morali sprejeti dejstvo, da nikoli ne moremo v celoti nadzirati življenjskih dogodkov; v življenju je vse preveč spremenljivk in nepredvidljivih dogodkov, ki nam sproti rušijo načrte. Vsakič ko se srečamo s spremembo, nas ta opomni, kako malo nadzora imamo nad življenjem. Bolje je sprejeti to, kar lahko nadziramo: svoje znanje in stališča do sprememb in življenja nasploh.

Zavedajmo se, da je sprememba priložnost, ki je ne moremo povsem izkoristiti brez pogumnega spopadanja z negotovostjo in s strahovi ter brez zaupanja vase in v svoje sposobnosti. Najpomembneje pri vsem tem je, da razumemo, da življenje sestavljajo vzponi in padci. Ne smemo se izogibati spremembam, strahovom in negativnim izkušnjam, pač pa se moramo na njih učiti in se jim prilagajati. Težave nas ne smejo prevzeti – ugotoviti moramo, kako jih lahko obrnemo v svojo korist. Življenje brez sprememb bi bilo namreč zelo dolgočasno. Ga ne ljubite prav zato, ker je v določeni meri nepredvidljivo?

Prav je, da se strahov zavedamo. Razčistimo, kar čutimo, in ne dovolimo, da bi strahovi vplivali na naše življenje ter stališča do stvari, dogodkov in ljudi, ki nam ga lahko polepšajo.

Če vam spodleti, ne obupajte. Vse življenje se učimo; od sebe ste dali vse in prav je, da si dovolite biti nepopolni. Ugotovite, kaj je šlo narobe in zakaj, ter poskusite znova. In znova. In znova.

Vsakič ko se srečamo s spremembo, nas ta opomni, kako malo nadzora imamo nad življenjem. Bolje je sprejeti to, kar lahko nadziramo: svoje znanje in stališča do sprememb in življenja nasploh.
Pristop pesimista in optimista

Optimist dojema izgubo oziroma poraz kot začasno oviro, ki je ne posplošuje na vse svoje življenje. Za neuspeh ne krivi sebe; če se mu stvari ne izidejo, ve, da je vsaj poskusil nekaj spremeniti, in si obljubi, da se bo naslednjič bolj potrudil. Kadar se sreča z neprijetno situacijo, jo doživlja kot izziv, zato se potrudi še bolj kot sicer.
Pesimist se hitreje preda in je pogosteje depresiven. Težava se skriva v njegovih navadah in vnaprejšnjem negativnem doživljanju stvari. Prevladujeta občutek nemoči in pomanjkanja nadzora nad življenjem. Kadar mu spodleti, o sebi razmišlja in govori destruktivno.

Albert Einstein: "Kdor ni nikoli naredil napake, ni nikoli poskusil nečesa novega."


Znaki strahu pred spremembo:

- čezmerno znojenje,
suha usta,
drhtenje,
blokada govora ali nejasno govorjenje,
občutek zmedenost in izgube nadzora,
zasoplost,
slabost,
tesnoba,
motnje srčnega utripa.

 

Avtor: Neža Žigon
Vir: www.viva.si

Vabljeni k nakupu tiskane Vive, ki izide vsak mesec!

KOLEDAR DOGODKOV

Avgust

PO
TO
SR
ČE
PE
SO
NE

September

PO
TO
SR
ČE
PE
SO
NE

Oktober

PO
TO
SR
ČE
PE
SO
NE

Oznake dogodkov:

  • IZLETI V HRIBE - za samske
  • ZMENKI Z UJEMANJEM oz. MATCH DATING
  • Delavnica: KAKO BITI PRAVI ZA PRAVO OSEBO?
  • HITRI ZMENKI v Ljubljani
  • DRUŽABNI PLESI
  • SALSA ZMENKI
  • ŠPANŠČINA ZA SAMSKE
  • SOČUTNO PARTNERSTVO
  • SANJSKI SEJŠELI