Samskost in duhovnost: Kako lahko duhovna praksa pomaga pri iskanju notranje sreče in ravnovesja
Ko se samskost spremeni iz obdobja čakanja v pot iskanja samega sebe
Samskost je za mnoge prehodno obdobje – čas, ko “čakajo”, da pride pravi človek. A kaj, če samskost ni most do ljubezni, ampak prostor, kjer lahko najprej najdemo sebe?
Ko ljudje ostanejo sami, pogosto prvič v življenju spoznajo, kaj resnično čutijo, kdo so brez partnerja in kaj jih zares osrečuje. In prav v tem trenutku se pogosto začne nekaj novega – ne zunaj, ampak znotraj.
Duhovna praksa tu ni nujno verska. Gre za katerokoli prakso, ki povezuje človeka s samim seboj in z občutkom smisla – od meditacije, joge in dihalnih vaj do preprostega vsakodnevnega sprehoda, kjer se človek umiri in sliši svoj notranji glas.
Samskost kot priložnost za umiritev
Ko smo v odnosu, veliko energije namenjamo drugemu – prilagajanju, usklajevanju, sklepanju kompromisov. Samskost je trenutek, ko lahko vse tovrstne zahteve za hip odložimo in usmerimo pozornost nase.
To ni sebičnost. To je nujno. Vsakdo potrebuje obdobja, ko lahko ugotovi, kdo je brez vpliva drugih.
Ženska ali moški, ki se v tem času zave, da ni “praznina, ki jo mora nekdo zapolniti”, ampak cel človek, v naslednji odnos vstopi drugače. Ne išče odrešitve. Išče partnerstvo.
Kako duhovnost pomaga v samskosti?
Duhovne prakse pomagajo ustvariti prostor, kjer se zmanjša hrup. Hrup pričakovanj, hrup družbenih pritiskov, hrup lastnih misli.
Meditacija uči, kako poslušati sebe, brez da bi bežali pred tišino.
Joga odpira prostor v telesu in mislih, kjer začutimo, kje nosimo napetosti.
Pisanje dnevnika, branje navdihujočih knjig ali preprosto bivanje v naravi pa nas spomnijo, da mir ne pride z aplikacijo za zmenke, temveč s tem, da si vzamemo čas za dih.
Lahko rečemo preprosto: ko se človek poveže s sabo, se spremeni način, kako se poveže z drugimi.
Samskost kot čas za gradnjo notranje moči
Včasih ljudje mislijo, da je duhovnost “nekaj oddaljenega”, nekaj, kar je namenjeno samo ljudem, ki nosijo oranžne halje in meditirajo v gorah. V resnici pa duhovnost pomeni, da vsak dan zavestno izbereš trenutke miru, tišine in hvaležnosti.
To lahko pomeni, da zjutraj namesto takojšnjega brskanja po telefonu pet minut v miru piješ kavo. Da namesto gledanja serij vsak večer, enkrat tedensko napišeš na list tri stvari, za katere si hvaležen. Ali da se odpraviš na dogodek, kot je Soul Dating, kjer se srečaš z drugimi, ki prav tako iščejo več kot le površinske pogovore – in tako svojo notranjo prakso preneseš v resničen stik.
Zakaj je duhovnost pomembna tudi za odnose?
Človek, ki je v stiku s sabo, je v odnosu bolj miren, manj reaktiven in bolj prisoten. Ne potrebuje partnerja, da bi mu “popravil dan”, ker zna to storiti sam. Ne išče ljubezni, da bi zapolnil praznino, ker praznine ni.
In prav to je največje darilo, ki ga lahko damo partnerju: ne pričakovati, da nas bo rešil, ampak ga povabiti, da hodi ob nas na poti, ki smo jo že začeli sami.
Praktični nasveti, kako samskost spremeniti v duhovno prakso
Ni treba, da kupite letalsko karto za Indijo ali se zaprete v samostan. Začnite tam, kjer ste.
Vzemite si 10 minut tišine na dan. Odpravite se na Potovanje za samske, kjer boste ob raziskovanju sveta raziskovali tudi sebe. Pridružite se Hitrim zmenkom in opazujte, kako se počutite ob različnih ljudeh – ne samo, koga srečate, ampak kako se vi odzivate.
Duhovnost ni “nekaj, kar imate ali nimate”. Je praksa. Je odločitev. In samskost je eden najboljših trenutkov, da jo začnete graditi.
Ko samskost postane priložnost za dušo
Ko samskost ne pomeni več čakanja, ampak iskanje stika s sabo, se vse spremeni. Izgine občutek “zamujenega časa”. Namesto tega pride občutek “najdenega časa” – časa za rast, učenje, dihanje.
Takrat odnosi, ki pridejo, niso več rešilni čolni. So jadrnice, ki plujejo ob nas, ker smo sami že postavili svojo smer.
Avtor: Dogodki Za Samske