Slovenci v številkah (poroke in ločitve)
Zanimivo je opazovati, kako se ljudje spreminjamo. Še vedno velja, da se veliko žensk želi poročiti in tudi marsikateri moški ne zaostaja s to željo. Vendar kakšno je resnično stanje v Sloveniji? Smo bolj narod porok, življenja na koruzi ali ločitev?
Preden se lotimo številk, je morda na mestu tudi vprašanje, kako sploh gledamo na poroko? Je možno, da so se naše vrednote v zadnjih petdesetih letih spremenile? Nekoč je bilo nedopustno, da bi par živel na koruzi in imel otroke. Danes to ni nič več nenavadnega. Vendar zakaj? Ali to pomeni, da smo spustili pričakovanja družbe in tradicionalne norme? Ali pa se vse težje vežemo in zaobljubimo nekomu? Kako sploh gledamo na zakon? Kot na obvezo ali kot potrditev zveze? Zakon danes v očeh ljudi nima več enake veljave, kot jo je imel nekoč. Prav dobro vemo, da lahko živimo s partnerjem, ne da bi bili poročeni. Menim tudi, da vedno manj ljudi potrebuje potrditev poroke. Poroka je namreč potrditev partnerstva pred družino, prijatelji in državo. Ali smo na poroko začeli gledati le kot na neke vrste pogodbo? Številke bi znale govoriti tej tezi v prid, saj se, vsaj v Sloveniji, poročamo vedno redkeje. Vseeno pa ne gre zanemariti dejstva, da je poroka vendarle enkraten dogodek, na katerega še vedno gledamo skozi pravljične oči. Verjetno ima vsak par svoj razlog, zakaj se poroči ali ne poroči. Menim, da se mnogi izmed njih tudi nočejo vezati in da na poroko gledajo s strahom, saj naj bi le ta predstavljala obljubo »dokler naju smrt ne loči«. Pri sebi si boste znali najbolj odgovoriti, zakaj se želite ali ne želite poročiti. Na koncu koncev je edino, kar šteje, da ste iskreni sami s seboj in s partnerjem. Ne glede na to, ali se odločite za zakonski stan ali za življenje »na koruzi« je to samo vajina stvar in samo vidva vesta, zakaj sta se tako odločila. Nihče se nima pravice vtikati v vajine odločitve.
Številke, ki govorijo o številu porok in ločitev, so precej odvisne tudi od družinskega in verskega ozadja para in naroda. Italijani so recimo še vedno veliko bolj tradicionalni od Slovencev, zato se manj ločujejo. Menim, da se nima smisla primerjati z Američani, kajti njihova mentaliteta je popolnoma drugačna od naše.
Ljudje smo vedno dojemali poroko kot uradno zvezo dveh partnerjev. Seveda ima vsak svoje mnenje o tem, Osho recimo pravi, da je poroka zakonska obveza in da nima nič opraviti z ljubeznijo, zato je ne podpira. A večina nas na poroko gleda kot na nekaj lepega, zato bomo izhajali iz predpostavke, da je poroka pokazatelj popolne pripadnosti med partnerjema.
Danes je tudi večina otrok rojenih v zunajzakonskih zvezah. Številke pravijo, da se je leta 1965 rodilo le 9% otrok neporočenim materam. V letu 1990 je to število že precej naraslo, saj se je neporočenim materam rodilo 25% otrok. Danes je ta številka seveda še višja, znaša pa kar 58%.
Kako pa je s porokami v letu 2015?
V preteklem letu se je poročilo 6449 parov. To ni prav visoka številka in res je, da Slovenci veljamo za narod, ki se zelo malo poroča (gledano v odstotkih glede na število prebivalcev). Za vse, ki vas skrbi, kdaj se boste poročili, bo naslednji podatek verjetno uporaben. Povprečna starost ženina in neveste je namreč precej višja, kot je bila nekoč. V letu 2015 je bila povprečna starost ženina 32 let, neveste pa 29,7 let, če je šlo za njuno prvo poroko. Če pa pogledamo povprečno starost vseh ženinov in nevest, torej zanemarimo podatek, ali gre za prvo poroko ali ne, je povprečna starost ženina 34,8 let in neveste 32,1 let. Torej se ne poročamo rosno mladi, temveč v letih, ko smo že zares odrasli. Naj se vam torej ne mudi s poroko, če niste prepričani o njej.
Slovenci se tudi precej ločujemo. Leta 2015 se je ločilo kar 2432 parov. Številka ločitev je visoka, saj se loči kar 37% vseh zakoncev. In ločitve iz leta v leto naraščajo. Pravo vprašanje je, zakaj? Ali smo manj strpni eden z drugim ali ne znamo nič potrpeti, kot so znale naše babice. Morda pa vseeno nismo dovolj zreli za predanost zakonu? Ob tako visoki številki ločitev se pojavljajo mnoga vprašanja, na katera pa si vsakdo lahko poskuša odgovoriti sam. Ko smo ravno pri ločitvah, se vedno poraja tudi vprašanje otrok. Od vseh ločitev v lanskem letu je približno 50% takih, kjer so bili otroci že polnoletni. Pri drugi polovici razvezanih zakonov pa so bili otroci še mladoletni. Torej sploh ne moremo predvidevati ali se par ne razide prej zaradi otrok ali ne. Deleža sta popolnoma enaka.
Cene poroke
Še razlog več, zakaj se poroča manj ljudi, so tudi cene porok. Sicer se lahko le pred matičarjem in z dvema pričama poročite samo za 170 eur, vendar dvomim, da je to poroka, o kateri sanjajo ljudje. Čeprav se tukaj zopet odpre še eno vprašanje: če bi nam šlo samo za zakonski stan, bi se torej lahko poročilo veliko več parov. 170 eur pač res ni cena, ki je ne bi mogli plačati. Torej se nam ne gre samo za zakonsko zavezo in zvezo, temveč za celoten dogodek. Všeč so nam ceremonije, obredi in zabave. Tukaj pa so tudi cene precej višje. Naj vas ne preseneti podatek, da povprečna slovenska poroka stane 10 tisoč eur. Torej govorimo o številki, ki pa si je ne more več privoščiti vsak par. Nekateri namreč skoraj celo leto delajo za tolikšen znesek, zato ne preseneča, da se ne odločajo za tovrstno poroko. Poroka, kot se šika, z vsemi pripadajočimi elementi, je tista, ki si jo ljudje želijo. In ker nismo polovičarski, se torej raje ne poročamo, kot da bi samo odkorakali pred matičarja, brez zabave in svatov.
Avtor: Dogodki za Samske, iz srca <3
Dogodki za Samske si poleg povezovanja ljudi in oblikovanja lepih odnosov med ljudmi prizadevamo tudi za osebnostno rast vsakega posameznika.
S članki, ki jih objavljamo, želimo širiti sonce med vsemi nami in se predvsem dotakniti srca. Le iz srca se namreč rodijo nove zgodbe. Čisto naše zgodbe, ki se izražajo tako v naši notranjosti kot zunanjosti.
Ko bomo razumeli, da se vse bogastvo skriva v nas, bomo delovali s srcem tudi navzven. To pa je najbolj globok temelj za naše srečno življenje. S samim s seboj kot tudi vsemi drugimi bitji tega sveta.
Uživajte v prebiranju naših vsebin ...