Ranjen ego ti lahko prepreči srečen odnos

Že v srednji šoli so nas pri psihologiji učili, da je človek kot bitje sestavljen iz več plasti. Zavedno in nezavedno, ego in zavest in podobne razdelitve naj bi nam bile dokaj jasne. Tudi v modernem pristopu k osebni rasti se veliko govori o egu, ki pa je mnogokrat narobe razumljen. Je ego res tisti hudoben stric, ki nam nagaja? Ne bi rekla.

Kaj je ego?

Ego, kot ga sama razumem, je tisti del naše osebnosti ali človeške biti, ki je odgovoren za preživetje. Je najbolj primarni obrambni mehanizem, ki raste skozi izkušnje in učenje. Ego je tudi tesno povezan z našimi vzorci, o katerih smo tudi že veliko govorili. Ego sploh ni slab, saj smo ravno zaradi njega še vedno živi! Si predstavljate, da ne bi imeli ega, ki nas opozarja na nevarnosti? Potem bi brez strahu stopili med divje zveri, prečkali rdečo luč, skočili z balkona in podobno. Ego nas ohranja žive. Na Zemlji ne obstaja prav nič, kar bi bilo tukaj brez razloga. Zatorej ima tudi ego svoj pomen in namen. Ego je sila, ki nas opozarja na nevarnosti in je pravzaprav naš gon po preživetju.

Vendar pa se vse skupaj nadaljuje še precej dlje. Ego, ki nas ohranja žive, je pravzaprav zdrava mera strahu za življenje oziroma preživetje. Vendar, kadar pustimo, da nas obvladujejo strah in razni kompleksi, ego postane prava vseobsegajoča pošast. Takrat ni več le mehanizem, ki nas ohranja pri življenju, temveč postane način našega delovanja.

Začnimo s primerom, na katerem bomo lažje razložili vse skupaj:

Prepričana sem, da vsi poznate vsaj enega moškega, ki deluje izredno prepričan sam vase in se ga drži vzdevek »velik ego«. Čim mu boste želeli oporekati, vas bo zmlel v prah, saj se bo takoj postavil v obrambno držo, kot da mu strežete po življenju. Najverjetneje vas bo hudo besedno napadel ali razžalil z nekaj krepkimi na vaš račun. Čim ima namreč prav kdo drug, ne le on in čim je kdo »boljši« od njega, mu predstavlja grožnjo.

V primeru je jasno vidno, da človek, ki deluje po večini iz ega, vsako situacijo dojema kot življenjsko ogrožajočo. Če nas ego varuje pred fizičnimi poškodbami, enako deluje pri psihičnih stiskah. Vklopi obrambne mehanizme in priučene načine vedenja, da obrani svoj obstoj. Torej je ego težaven takrat, ko postanemo njegova žrtev oziroma delujemo zgolj iz ega. Negativne lastnosti, po katerih lahko prepoznamo ljudi, ki delujejo večinoma iz ega so: pretiran ponos, samovšečnost, strah, samozavračanje, šovinizem, poniževalnost, nastopaštvo, pretirana kritičnost, zaničevalnost, nespoštovanje drugih, zbijanje šal na račun drugih,...

Kaj pomeni ranjen ego?

Marsikatera veja današnje osebne rasti uči, da naj ubijemo svoj ego pa bomo doživeli razsvetljenje in srečo. Ampak, če bomo ubili svoj ego bomo v roku petih minut mrtvi tudi mi. Ne gre tako zlahka. Ega ni možno ubiti, da pa se ga zelo omiliti, omejiti njegovo delovanje in ga zmanjšati na nujno minimalno raven. To je vsekakor dobrodošel proces, ki pa je precej boleč. Zakaj boleč? Saj veste, kako boli, ko kdo rani vaš ponos. Takrat rani vaš ego. In če želite ego zmanjšati na minimum, se boste ves čas soočali s tovrstnimi situacijami, na katere naj bi sčasoma le še skomignili, češ da ničesar ne jemljete več osebno. Zagotovo boste potem bolj mirni, ampak nikar na silo ne rinite po tej poti. Lepo počasi brzdajte svoj ego, da ne bo kot ponoreli konj pa boste počasi daleč prišli.

Ranjen ego kaže na ranjenega človeka. Zavedati se morate, da vse kar kdo reče o vas, več pove o njem samem kot o vas. Zakaj bi vas nekdo kar tako žalil? Nekdo, ki je ranjen, vas bo žalil. Nekdo, ki ljubi samega sebe, nima nikakršne potrebe po žaljenju vas. In najbolj nesramni in grozni ljudje so v resnici najbolj ranjeni. Navadno je hudo ranjen njihov ego. To seveda ni nikakršno opravičilo, da se obnašajo kot bedaki in žalijo vse okoli sebe, je pa zelo prikladno pojasnilo njihovega obnašanja. Vendar mora vsak odrasli človek prevzeti odgovornost za svoja dejanja, zato ne mislim opravičevati nobenega »ego tripa«, kot se reče tem ljudem.

Ranjen ego pomeni, da je nekdo globoko v sebi nesiguren vase, prestrašen, nemočen, nesamozavesten in ima občutek, da nima nikakršnega nadzora nad življenjem, nikakršne moči v svetu. Seveda pa si zmotno namišlja, da bo imel več moči, če bo poniževal druge. S tem naj bi se spravil v prevladujoč položaj, v resnici pa iz sebe dela bedaka. Da, točno to, egoističnega bedaka dela iz sebe. In ljudje ga slej kot prej spregledajo in ne nasedajo več njegovim ukanam in utvaram. Če se boste ozrli naokoli, boste videli, da je veliko takšnih ljudi. Vsakdo od nas pravzaprav včasih deluje iz svojih ran, iz svojega ega. Vendar je vprašanje, kje imate mejo.

Kdaj delujemo iz ega?

Iz ega delujemo vsakič, ko se ustrašimo za svoj obstoj. To je lahko v resnih situacijah, ko je naše življenje resnično ogroženo ali pa takrat, ko naš sistem neko situacijo zaznava kot ogrožajočo. Kadar gre za resno grožnjo sta strah in delovanje iz ega upravičena. Kadar pa gre le za čustveno napeto situacijo, nam v resnici ni treba delovati iz ega. Težava je v tem, da je približno 80% naših odzivov nezavednih, zato nanje vplivamo težje, kot mislimo. Če želite spremeniti svoje odzive, morate postati zelo pozoren opazovalec samega sebe. Molk je zlato, pravijo. In res je.

Torej, kdaj delujemo iz ega neupravičeno? Poglejmo si čisto vsakdanji primer. Ženska skuha kosilo in moški ji reče, da mu ni preveč všeč. Ona takoj čuti grožnjo in se začne jeziti nad njim, kako nehvaležen je in naj gre kar od mize, da mu ni treba jesti kosila. V resnici je moški samo izrazil svoje mnenje in ni nameraval kritizirati nje osebno. Le kosilo mu ni preveč po godu. Ženska pa je to dojela osebno, saj se je dve uri smukala okoli štedilnika in pripravljala kosilo. Normalno, da ji ni po godu, če nekomu ni všeč kosilo, za katerega se je potrudila. A vseeno se ne bi počutila ogrožene, če bi brzdala svoj odziv iz ega. Kako postopati v takšni situaciji? Za nekaj sekund se vzdržite kakršnega koli odziva. Nekajkrat globoko vdihnite in malo razmislite. Ali je opazka letela na vas osebno ali je nekdo le izrazil svoje mnenje? Ali vas to mnenje resnično ogroža ali samo ni všeč vašemu egu (v tem primeru ponosu)? Lahko odraslo sprejmete kritiko brez drame? Primeren odgovor bi bil, da razume, da mu ni všeč. In da dobro, da je izrazil svoje mnenje. Če mu ni všeč, mu še vedno ni treba jesti. In hvala za iskren odgovor. Tudi nadaljnji odziv je v obeh primerih precej različen. V prvi situaciji se bosta vsekakor sprla in se grdo gledala še cel dan. V drugi situaciji bo moški verjetno kar malo osupel nad mirnim odzivom ženske in bo obenem našel razlog, da jo še pohvali. V resnici je veliko bolj preprosto, kot izgleda. Le samim sebi moramo nehati oteževati življenje in se začeti vesti odgovorno, kot odrasli ljudje.

Kako ego vpliva na odnos?

Verjetno ni več treba posebej poudarjati, da na naše odnose vpliva prav vse. Vsak človek kot celota vstopa v vsak odnos, zatorej na odnos vpliva vse, kar obe osebi nosita s seboj. Čisto vsak vzorec, dobra ali slaba volja in seveda ego. Na odnose vpliva vse, zato pa so tako kočljivi, kajti ničesar ne moremo dolgo skrivati. Odnosi nam ves čas nastavljajo ogledala, v katerih vidimo sami sebe in včasih se ni najbolj prijetno gledati. Kadar je ego ranjen, se to pozna v čisto vseh odnosih. Reče se, da smo »na kratko naštimani«. Razjezimo se za vsako stvar, čim nam kdo nekaj reče, najdemo način, da mu takoj vrnemo ali se postavimo v obrambno držo. Z ljudmi, ki imajo velik in ranjen ego je zelo težko shajati. To so tisti naporni ljudje, ki jih je težko prenašati. Slej kot prej postanejo zagrenjeni in osamljeni, če niso pripravljeni nečesa spremeniti v svojem načinu delovanja in odzivanja. Ljudje, ki se niso pripravljeni soočiti s svojimi napakami in temnimi platmi, bodo v življenju veliko bolj trpeli kot tisti, ki si priznajo tudi svoje šibke plati in delajo na njih. Odnosi, kjer med partnerjema ni prisotnega veliko ega in odzivov, ki jih ta povzroča, so veliko bolj skladni in harmonični. Tam, kjer pa je prisotno delovanje na podlagi ega, je veliko poniževanja in sarkazma. Le kdo bi si želel takšnega odnosa? Verjetno nihče, a nekateri niso pripravljeni spremeniti ničesar. Upam, da niste med njimi. Življenje ima toliko lepih presenečenj, da ga je škoda zapraviti v krempljih strahu ega.

Zakaj ego preprečuje srečen odnos?

Kot smo že zgoraj spoznali, delovanje iz ega ne prinaša prav veliko dobrega. Čeprav nas ohranja žive, nam marsikdaj tudi kakšno zagode. In med temi nevšečnostmi, ki jih prinaša, so tudi nesrečni odnosi. Kako je odnos lahko srečen, če je v njem prisotno poniževanje in želja po nadvladi? Partnerstvo ni tekmovanje, ni avtoriteta in ni nadvlada. Partnerstvo je sodelovanje, enakovrednost in pomoč sočloveku. In šele ko delujemo iz ljubezni in miru, smo sposobni to dati. Družba nas je naučila, da moramo biti »boljši od soseda«, »pametnejši od sošolca« in podobne neumnosti. To tekmovalnost, osnovano na egu, smo prenesli tudi v odnose. Nič čudnega torej, da toliko partnerjev med seboj tekmuje za večvreden položaj. »Naj se ve kdo nosi hlače« in še nekaj takih nebuloz je vsakdo že kdaj slišal. V resnici pa so vse to igre ega, ki s tekmovalnostjo vedno nekoga pustijo poraženega. Le kakšen je lahko rezultat tekmovalnosti? Zmaga in poraz. In ti stanji se ponavljata v nedogled. Ko partnerja tekmujeta, sama sebi jamo kopljeta. Zatorej vam želim, da ujamete ego na delu in ga »treščite s kolom po glavi«, da se malo umiri. Začnite opazovati svoje odzive, svoje notranje dogajanje in prelisičite ego, preden vam uniči odnose. Potem pa tega naučite še druge, kajti tako boste imeli vsi bolj harmonične odnose.

Avtor: Dogodki za Samske