Se v odnosih vedno znova znajdete pred podobnimi zapleti?

 

Nedavno mi je prijateljica zaskrbljeno potožila o vzorcu, za katerega sumi, da se ji pojavlja v vseh novih odnosih. Že mesece je pripovedovala o novi simpatiji. Ta moški je po njenih besedah povsem drugačen od vseh preostalih, ki so jo v preteklosti bridko razočarali. Po njenem opisu je najnovejši izbranec pozoren, čuten, z njim se lahko ure in ure pogovarja, njuni intimni stiki pa so čudoviti. V čem je torej problem? Prijateljica se je zgrozila ob svojem nedavnem odkritju, ko je med pomladanskim čiščenjem v škatlah na dnu omare odkrila svoje stare dnevnike. Odprla je nekaj naključnih strani in presenečena prebrala opise svoje pretekle ljubezni (ki se je razvila v (pre)dolgo zvezo).

Način, na katerega je opisovala – v dnevniških zapisih – svežo ljubezen, je bil povsem enak tistemu, na katerega je pripovedovala o najnovejšemu ljubljencu. Spraševala se je, kako je to možno, in mrzlično iskala najmanjše razlike med zapisi in svojimi hrepenečimi mislimi o najnovejšem princu na belem konju, pa jih ni odkrila. Kljub temu, da sta si oba oboževanca na videz in po vseh objektivnih merilih med seboj povsem različna, misli o njiju na enak način. V obeh primerih – ne boste verjeli – je o izbrancu razmišljala v presežnikih. Uporabljala je celo enake opise svojih čustev: »Še nikoli nisem čutila kaj takega.« Občutja, ki jih je odkrivala, so se v obeh primerih zdela, kot da jih občuti prvič … Je res bilo prvič? Kaj bi odkrila, če bi našla še kak starejši zapis? Groza, ki jo je občutila, se je nanašala na izkušnjo prejšnje zveze. Zelo dobro se je še spominjala, katere dele njene osebnosti je prejšnja zveza okrepila ter kako težko in dolgotrajno je bilo razhajanje. Spreletela jo je neprijetna slutnja, da se bo slaba izkušnja ponovila z novim izbrancem, kljub temu da je v vseh pogledih malodane popolno nasprotje prejšnjega.

Prijateljica je prepoznala, da se njen način vstopanja v romantične odnose ponavlja. Na začetkih gleda na vse zveze na enak način – tudi na najnovejšo. Od zvez, ki jih je primerjala, je pričakovala nekaj podobnega. Kljub letom in izkušnjam, ki jih je pridobila v vmesnem času, so njeni najbolj primarni načini vstopanja v odnos v tej zgodnji fazi znova prišli v ospredje. V pogovoru z menoj se je čudila nad tem ponavljanjem, saj mi je zatrjevala, da se vsega povsem zaveda. Kako torej, da kljub temu ni nič drugače?
 

 

Vzorci so trdovratna reč

Prijateljičin problem je posledica povsem običajnih psihodinamskih mehanizmov – psiholoških vzorcev. Pri vzorcih gre za način vedenja, ki nas oblikuje kot osebo. Možno jih je spremeniti, vendar zgolj njihovo prepoznavanje nikakor ni dovolj, saj so izjemno trdovratni. Za njihovo vztrajnost obstaja kar nekaj vzrokov, ki jih predstavljam v nadaljevanju. S ponavljanjem se krepijo. Vzorci so posledica stikov z vsemi pomembnimi osebami v našem življenju, ne zgolj tistimi, ki so nam blizu v sedanjosti, ampak tudi tistimi, ki so nam bili blizu v preteklosti.

 

Koncept vzorca o sebi

Poglejmo si najprej enega najmočnejših vzorcev, to je tistega o nas samih. Gre za skupek vseh izkušenj, znanj in občutij, ki jih imamo o samem sebi. Ta skupek branimo z vsemi sredstvi, saj je nekaj najbolj dragocenega, kar imamo. Tako kot instinktivno branimo pred napadom svoje telo, tako branimo tudi vzorec o sebi pred vdorom bolečih informacij. Če torej zatrdno verjamemo v to, da nas ima nekdo rad, se bomo težko in le počasi pustili prepričati, da to ni res, kljub očitnim dokazom, da temu ni tako (primeri nasilnih odnosov). Ta prizadevanja za zanikanje očitnega stanja se imenujejo obrambe. Prav vsi jih imamo. Veliko se jih naučimo zgodaj v življenju in velikokrat nastanejo z dobrim razlogom zavarovanja lastne duševnosti ali celo preživetja, a lahko v poznejših letih postanejo destruktivne. Vodijo v zanikanje in izogibanje izkušenj, ki predstavljajo grožnjo vzorcu o sebi. Skrajni primeri tega so agorafobija, strah pred letenjem v letalu, psihosomatske bolezni, patološko laganje in mnogo drugega. Pravzaprav je napor, ki ga vlagamo v obrambo vzorcev o sebi, tj. zanikanje »realnosti«, vzrok mnogih čustvenih težav, težav v odnosih, težav s samopodobo in v nekaterih primerih tudi duševnih bolezni.

Vzorec o sebi je izjemno kompleksen, večplasten. V različnih okoliščinah se pojavijo različne dimenzije vzorca.  Na primer, o sebi lahko govorim tako, da uporabljam besedico jaz. S tem imam v mislih, da sem akter, ki nadzoruje, kar govori in dela. Tisto, kar jaz zmore, je v veliki meri omejeno z mojim lastnim vzorcem o sebi. Z veliko dela na sebi se je možno izogniti vzorcu o sebi in se odločiti za dejanje, ki gre preko njega ali pa mu je nasprotno. 

 

Ponotranjeni vzorci o drugih

Na podoben način kot vzorec o sebi, prenašamo  izkušnje in dogodke, ki so bili pomembni za naša življenja ali pa so nas zaznamovali zaradi močnih čustvenih občutij, tudi na druge. Spomnite se na zaključek šolanja, pomembne zmage na tekmovanjih, učenje vožnje z avtomobilom, prvo spolno izkušnjo, zakonsko zvezo ali ločitev in mnoge druge. V sebi nosimo mnogo tovrstnih močnih izkušenj, ki tvorijo vzorce, ki nas zaznamujejo in so esencialno človeški.

Vzorci, vzpostavljeni skozi pretekle izkušnje, močno zaznamujejo sedanje zaznave, razumevanja in ravnanja. Vsako novo osebo, ki jo srečate, zaznate pod vplivom vzorcev, ki so se oblikovali v odnosu z ljudi, ki ste jih spoznali v preteklosti. V iskanju partnerja je tako vaše dojemanje možnih partnerjev močno zaznamovano s ponotranjenimi vzorci, ki so posledica odnosov z bližnjimi osebami v vašem življenju, tudi nekdanjimi partnerji. Ti vzorci imajo lahko močan vpliv na vaše sedanje obnašanje, ne da bi se njihovega vpliva zavedali. Neka oseba lahko v vas že samo z enim stavkom ali celo zgolj vtisom, ki jo ob njej ali njem dobite, v vas vzbudi močna čustva, ne da bi vedeli zakaj.

Velja pa tudi obratno. Tudi vi lahko nevede, zgolj z naključnim, samem po sebi povsem nedolžnim stavkom, v drugem vzbudite močna čustva. Ta pa niso vselej pozitivna, ampak tudi izrazito negativna, npr. intenzivno čustvo ponižanosti, ki vas bo v tovrstni situaciji bržčas presenetilo.

 

Vzorci in projekcije

Zgoraj opisani proces odzivanja na dejansko prisotno osebo, kot da gre za nekoga drugega, je projekcija. (Projekcije, žal, velikokrat učinkujejo kot samoizpolnjujoče se prerokbe. Četudi nezavedne, so projekcije lahko tako močne, da pri drugem dejansko izzovete vedenje, ki ga v fantaziji zaradi utrjenega vzorca pričakujete. V takem primeru govorimo o projektivni identifikaciji.)  Vzorec, ki se je vzpostavil in utrdil v odnosu z osebo ali osebami iz preteklosti, projecirate na osebo, s katero ste trenutno v odnosu. To je eden glavnih vzrokov trenj v medosebnih odnosih in verjetno eden pomembnejših pri njihovem razdoru. Težko se je osvoboditi vseh teh vzorcev. Avtentičen odnos z nekom v sedanjosti je možno imeti zgolj, če se z njim ali z njo povežete na ravni »realnosti« vajinega odnosa. Pogosto je to, na žalost, izredno težko, ker so vzorci trdno zakoreninjeni, ker povzročajo »avtomatski« odziv na naše okolje in nas »avtomatsko« vzpostavljajo kot osebo. Mnogokrat je za dosego tovrstnega odnosa potrebno veliko dela na sebi in/ali pa poglobljena psihoterapija.

 

Kako obvladati vzorce?

Način vstopanja v odnose, njihovo vzpostavljanje in razvoj je vedno podoben tistim iz preteklosti, saj se ponavlja na nezavedni ravni. Kako ga torej lahko razrešimo? Zelo težko, saj sprememba vzorcev zahteva opustitev obrambnega mehanizma. Ponavljanje vzorcev nas brani pred izkušnjo občutkov – žalosti, jeze, besa, obupa, nemoči, bolečine – iz preteklosti, zaradi katerih so ti vzorci sploh nastali. Z vzorci smo se »opremili« zato, da bi premagovali negativna čustva. Toda ti vzorci s časoma, s spremenjenimi realnimi okoliščinami, postajajo vedno bolj v napoto pristnim stikom in občutjem – vse do destruktivnosti pri vzpostavljanju zrelih odnosov.

Kaj torej čaka mojo prijateljico v bližnji prihodnosti? V resnici se lahko šteje med srečneže, ki so prepoznali svoje vzorce. Ker si želi uspeha nove zveze, ima močno motivacijo, da jih spremeni. Za to bo potrebovala pomoč, vendar se ji bo obrestovalo na način, da bo v novi zvezi delovala drugače kot v prejšnji. Pred njo sta še pomembna koraka, predelava starih vzorcev in integracija novih izkušenj, kar lahko traja nekaj časa, vendar si lahko obeta prijetnejše zveze, kot so bile tiste v preteklosti.

 

Avtorica: Nika Nikolič, specializantka psihodinamske psihoterapije 
Več na www.psihoterapija-nikolic.com.