Ti in Jaz

Svet se spreminja in vse v svetu je kot v centrifugi. Že kakšno leto in verjetno še prihodnje desetletje bo izjemen poudarek na spreminjanju v partnerskih odnosih.

Še v času naših prababic in pradedkov, starih staršev, celo nekaterih staršev je bil odnos med partnerjema tak, da je bila vsa pozornost usmerjena na enega izmed njiju, drug pa je bil samo podpornik. Ena oseba je bila podporni steber drugi – glavnemu stebru. Stebra torej nista enakovredno in enakopravno nosila, se podpirala, cenila drug drugega, spoštovala pomoč ali vnos v skupno dobro. V starem načinu je ena oseba živela svoje življenje zato, da je podpirala rast, razvoj in dobro počutje druge osebe. Ena oseba je bila pomembna, druga pa ne. Tega v večini odnosov ni več, čeprav še vedno ni ravnovesja. Namenjeno je, da dve enaki osebi vstopita v razmerje, se podpirata, cenita in hkrati spodbujata druga drugo k razvoju in spremembam. Živita čudovito življenje in se tako spodbujata k nenehnemu razvoju. Ob tem imata svobodo biti to, kar sta.

Danes res doživljamo spremembo v odnosih, toda ta pogosto ni prijetna. Opažamo, da partnerja, namesto da bi se podpirala, raje tekmujeta ali pa se bojujeta med seboj. Še vedno velja zmeda v partnerstvu in v mnogih primerih ima eden še vedno težnjo po nadvladi drugega ali pa partnerja postaneta najhujša sovražnika. In tako bo, dokler ne bo vsak prevzel odgovornost za svoj razvoj, za vse, kar se mu dogaja. Odnos, ki ga imamo z drugim, popolnoma zrcali odnos, ki ga imamo s seboj. Če nimate dobrega odnosa z drugimi, je tako zato, ker nimate dobrega odnosa do sebe. Če vam je drugi lagal ali lagala, kako in kdaj lažete sebi? Kako se odnos druge osebe do vas zrcali v odnosu, ki ga imate do sebe? Na kakšne načine se ne podpirate, ne ljubite, kako in kdaj zapuščate sebe? Koliko lahko sebe sprejmete in se imate radi?

Biti odgovoren do sebe pomeni, da globoko in resnično pogledaš v svojo notranjost. Torej, odgovorno do sebe preverite, kakšna prepričanja imate o sebi, katere so vaše ovire, ki ste jih postavili proti temu, da bi samo ljubezen prihajala do vas? Kakšne so bile vaše prve ljubezni in kaj ste takrat sklenili? Človek dobesedno strenira druge ljudi, da na določen način ravnajo z njim. Žal tega zavestno ne opazimo. Pogost vzorec pri ženskah je, da mora dati, skrbeti, poskrbeti, darovati. Vse bi bilo v redu, če bi to počela iz čiste radosti. Toda ko to dela zaradi bolečine in se hkrati ne zaveda, da ima to potrebo zato, ker tako poskuša povečati svojo vrednost, si s tem vzorcem ustvarja samo težave. Torej, prepričana je, da ni vredna ljubezni, da ni dovolj dobra, da bi bila ljubljena taka, kot je, ampak samo, kadar nekaj da, kadar pomaga, daruje, naredi, kadar se razdaja.

Razdajati pomeni, da dajemo, čeprav si tega v resnici ne želimo, dajemo iz bolečine in ne iz radosti. Veliko žensk ima ta vzorec globoko vtisnjen v podzavest in se ga ne zavedajo.
Vsak človek pa prav dobro prepozna drugega človeka, takoj se zavemo, kaj drugi napačnega počne in kaj je njegova težava. Laže vidimo drugega kakor sebe, zato mnogi izkoriščajo to prednost in pograbijo priložnost.

Če imajo pred seboj človeka, ki mora dajati zato, da se počuti vrednega, bodo vzeli. Počasi bodo zahtevali čedalje več. In več. In več. In tega ne bo konec. Oseba, ki daje, bo kmalu dosegla dno.
Če daješ in daješ in nič ne sprejmeš, potem zmanjka. Prej ali slej. Ko bo na dnu in bo morda spoznala, da je samo dajala, bo začela kriviti druge. Zamerila bo ljudem, ki so jo izkoriščali. Zamera pa ji ne bo prinesla miru in ravnovesja, kvečjemu obratno, saj je zamera huda jeza. Veste, komu zamerimo? Tistim ljudem, ki smo jim sami dali svojo moč. Oni niso naredili nič drugega, kot samo vzeli to, kar jim je bilo ponujeno na pladnju. Biti odgovoren zase pomeni samo, da to prepoznaš, spoznaš, da si vse sam počneš, in potem izstopiš iz tega, ker te tako razmišljanje in delovanje ne peljeta v svetlobo. Ko izstopiš, poskrbiš zase, za to, da v sebi odpustiš in spustiš vse rane. Zato da lahko začneš znova.
 

Če nimaš starih kovčkov s sabo, ko vstopiš v novo, vstopiš res v nekaj popolnoma drugačnega. Če pa vstopate v nenehno enake zgodbe, s podobnimi ljudmi, ki se končajo na enak način, česa ne vidite, katero resnico o sebi skrivate pred sabo? Vam ti ljudje lažejo? So odvisni od nečesa?
Če je tako, poglejte v stare dogovore, ki jih imate s seboj: kaj ste davno nekoč sklenili? Da ne boste več dovolili, da bi vas kdo prizadel? Kaj je mama obljubljala očetu in ste prevzeli kot nekaj, kar je popolnoma normalno? Kaj so vaša osnovna prepričanja o ljubezni? Kdo ste v povezavi z ljubeznijo?

Biti odgovoren pomeni samo, da odkrivaš sebe v razmerju do drugega, vendar na drugega pozabiš in se osredotočiš samo na svoje senčne lastnosti. Vsak jih ima. To je neizogibno. Drama človeštva se dogaja samo zato, ker sebi prikrivamo resnico, ker nočemo prepoznati teh svojih lastnosti, a iz njih vseeno delujemo. Te lastnosti so senčne lastnosti, in ko imajo svobodo, da počnejo, kar hočejo, so tako mogočne, da določajo prav vse v našem življenju. Potem naša senca določa, kaj bomo jedli, kako bomo razmišljali in kaj čutili. Vam je všeč, da ste odvisni od svojih bolečih lastnosti?

Moški in ženska se potrebujeta. Danes bolj kakor kdaj prej, a vseeno pravijo, da je pol človeštva samskega. Tri milijarde ljudi živi samih ali osamljenih. Raje tako, kakor da bi rasli v skupnosti. Zato ker so prepričani, da je skupnost bolečina. Ker ne vidijo sebe in svojih lastnosti. Ker niso odgovorni.

Tvoja naloga ni, da iščeš ljubezen, ampak da iščeš in najdeš vse ovire v sebi, ki si jih postavil, da ne bi čutil ljubezni.

Avtorica: Varja Kališnik

vir: www.nadrealist.si
Več o avtorici: www.varjakalisnik.si