Najprej me je zanimalo razširjeno mnenje o tem vprašanju, zato sem malo pobrskala po forumih in naletela na precej »zanimiva« mnenja.

Če navedem samo dve cvetki:

»Psihiater je zdravnik, torej je naredil MF in potem specializacijo. Psihoterapevt pa nekdo, ki je naredil par tečajev na kakem faksu. Psihoterapevt je lahko psiholog ali ne. Pri enemu si na pilulah, če je zelo slabo. Pri drugem se mučiš z terapijami, ki ne uspejo.«
»Psihoterapevti so blažev žegen. Z njim se izvlečeš v parih letih, brez njega pa tudi.«

Če najprej pogledamo razliko v izobrazbenih profilih, je (kot je pravilno ugotovil že zgornji komentator) psihiater najprej končal Medicinsko fakulteto in nato specializiral psihiatrijo. Psiholog je končal študij psihologije na Filozofski fakulteti. Psihoterepevt je zaključil dodiplomski študij družboslovne smeri in podiplomski študij ene od psihoterapevtskih smeri. V okviru študija je opravil terapevtske treninge (z igranjem vlog) in šel tudi sam skozi proces psihoterapije. Seveda se lahko izobrazbeni profili tudi prekrivajo in je psihoterepevt po osnovni izobrazbi psiholog ali pa psihiater opravi še podiplomski študij ene od psihoterapevtskih smeri. Takšni strokovnjaki so še posebej dobri, ker njihov pogled seže preko okvirjev lastne stroke.
 

Psihiater zdravi duševne bolezni in težje duševne motnje. Postavi diagnozo in predpiše ustrezna zdravila, če je to seveda potrebno. Zdravila pa nikakor niso dovolj. Pacient nujno potrebuje še redne  pogovore s sočutnim strokovnjakom. Če mu  njegov psihiater tega ne more ponuditi in mu le predpisuje zdravila, je nujno, da si sočasno poišče še pomoč psihoterepevta. Lahko se vključi tudi v katero od skupin za ljudi s težavami v duševnem zdravju. Do psihiatra lahko pridete preko napotnice ali pa samoplačniško.

Psihologovo področje delovanja je zelo široko. Psihologi so zaposleni v šolah, vrtcih, domovih za ostare, podjetjih, vojski, zdravstvu itd. V primeru, ko boste iskali psihološko pomoč, boste najverjetneje naleteli na psihologa, ki je specializiral klinično psihologijo. Psiholog na podlagi vprašalnikov postavi diagnozo in skuša pomagati s psihološkim svetovanjem. Zdravil ne more predpisovati.   

Psihoterepevt ne svetuje, saj psihoterapija ni svetovanje ampak proces, v katerem klient znova odkriva odcepljene in zanikane dele lastne psihe. Tako postopoma prihaja v stik s samim seboj in se osvobaja nezdravih čutenj in odnosov, ki so ga pripeljali v stisko. Psihoterapija temelji na varnem, sočutnem odnosu med klientom in terapevtem, ki postane model za varne odnose tudi zunaj terapevtske sobe. Da bi obiskali psihoterapevta ni treba, da ste »duševno bolni«, kot nekateri zmotno mislijo. Psihoterapijo iščejo ljudje, ki so se znašli v težki življenjski situaciji, imajo težave v odnosih, z osamljenostjo, samozavestjo, bi radi v življenju nekaj spremenili ipd. V Sloveniji trenutno obstaja 11 različnih psihoterapevtskih smeri, vendar je cilj pri vseh enak: izboljšati kvaliteto klientovega življenja. Področje psihoterapije je pri nas še precej neurejeno. Ker še nimamo zakona o psihoterapiji (si pa zanj prizadevamo), se lahko za psihoterapevte izdajajo tudi posamezniki, ki nimajo končanega nobenega priznanega programa. Na to bodite pozorni. Psihoterapevtska pomoč je večinoma samoplačniška.

Naj se za konec navežem še na zgornjo misel iz foruma. Psihoterapija je res lahko »blažev žegen«, če mi sami vanjo nismo pripravljeni ničesar vložiti. Psihoterapija je najbolj intenzivno delo na sebi kar jih obstaja. Brez tega zavedanja in trdne odločitve, da bomo v svojem življenju nekaj spremenili, nam ne more pomagati niti najboljši psihoterapevt na svetu, niti psiholog, niti psihiater, pa če nam predpiše še toliko tablet. 
 

Avtorica: Marija Remškar, psihoterapevtka in relacijska družinska terapevtka
Povezava do članka

Marija Remškar, relacijska psihoterapevtka

Marija Remškar je končala podiplomski izpopolnjevani študij zakonske in družinske terapije na Univerzi v Ljubljani. Izvaja terapije in delavnice s posamezniki, pari in družinami po modelu relacijske družinske terapije.
Trenutno pripravlja doktorat na temo družinske nefunkcionalnosti in oteženega odhoda mladih odraslih od doma.
Ima večletne izkušnje pri delu z ljudmi.
Redno se izobražuje na kongresih in seminarjih.
Pri delu jo vodijo strokovno znanje, izostren občutek za sočloveka in osebne izkušnje.
Je članica Združenja zakonskih in družinskih terapevtov Slovenije. 

Marija Remškar, relacijska psihoterapevtka
marija_remskar@yahoo.com
marija-remskar.blogspot.com
041/364-427

Relacijska družinska terapija, ki jo je razvil dr. Christian Gostečnik, predstavlja inovativen model terapevtske obravnave. Omogoča globinsko preoblikovanje čustvenih vzorcev odnosov, ki so vas pripeljali v stisko in vodi v  trajnejše spremembe. Priznana je s strani AAMFT (Ameriško združenje za zakonsko in družinsko terapijo). Model je prejel 2. nagrado na Forumu inovacij 2010 v Sloveniji.

Preko pogovorov postopoma odkrivamo nezavedne vzroke vaših težav, postopoma ugotavljamo njihove korenine v vaši preteklosti ter njihov vpliv na vaš sedanji odnos do sebe in bližnjih.

Veselim se srečanja z vami.

Marija Remškar, relacijska psihoterapevtka