Igranje žrtve preprečuje

ustvarjanje zdravega partnerstva

Morda ste že ob naslovu pomislili, »Ne, jaz pa že ne igram vloge žrtve!«. Marsikdo sploh ne vidi in ne ve, kdaj in zakaj se postavlja v to vlogo, dokler mu nekdo drug tega ne pove. Skoraj vsakdo se kdaj postavi v vlogo žrtve, saj meni, da bo s tem nekaj pridobil. Vendar se mnogokrat zmotimo in le ponižamo sami sebe. V želji po zdravih, samostojnih, odraslih ljudeh vam razkrivamo, kdaj se postavljate v vlogo žrtve in kako prenehati s tem početjem.

Kaj pomeni igranje žrtve?

Čeprav ne gre za žrtev v najhujšem pomenu besede, je igra žrtve vseeno ena pogostejših vlog, ki jo ljudje igramo. Največkrat ženske. Nekako smo se tega naučile, gledale smo vse ženske okoli sebe, kako to počnejo. V želji po doseganju želenega, se marsikdaj postavljamo v tako ponižujočo vlogo, kot je vloga žrtve. S tem vsakič znova poteptamo same sebe in pozabljamo na svoje, še kako potrebno dostojanstvo. Igranje žrtve pomeni predvsem postavljati se v vlogo, kjer nam ni treba sprejeti odgovornosti zase in za svoje življenje. Toliko preprosteje je namreč kriviti druge za svoje slabo počutje in neuspehe v življenjih. Za lažje razumevanje navajam nekaj primerov.

Primer 1:

S prijateljem ali partnerjem ste dogovorjeni za kosilo. Vi ste na dogovorjenem mestu ob dogovorjenem času, druga oseba pa nekoliko zamuja. To vas spravi v hudo slabo voljo in v glavi začnete premlevati misli, kot so: »On/a se lepo sprehaja naokoli, jaz pa moram tukaj čakati in še nič pametnega nimam za početi! Kako mi gre na živce, da zmeraj jaz potegnem kratko, medtem, ko se drugi lepo zabava in mu/ji je popolnoma vseeno zame, ki tukaj ždim!« Kljub dejstvu, da ste upravičeno jezni, ker druga oseba zamuja, se s takim razmišljanjem postavljate v vlogo žrtve. Vi ste »uboga para« in nekdo se grdo dela norca iz vas. Počutite se kot žrtveno jagnje, torej kot žrtev.

Primer 2:

Za svojo srečo ali bolje rečeno nesrečo krivite nekoga drugega. Recimo niste srečni, ker partner nikoli ne skuha kosila. Sicer ga niti ne prosite za to, niti možnosti mu ne daste v resnici. Ko postavite na mizo okusno pripravljeno kosilo, imate nos od užaljenosti tako dolg, da kar plava skupaj z zelenjavo v krožniku juhe. Partner vas začudeno vpraša, kaj je narobe, vi pa le zabrusite nazaj: »Nič! Vse je v redu!«. V sebi pa si mislite, kako ne vidi, da si želite, da bi tudi on kdaj skuhal kosilo. No, vaših misli pač ne more brati in namesto, da ste užaljeni in igrate žrtev po imenu »vedno sem za vse sama«, sprejmite odgovornost za svoje govorjenje, dejanja, predvsem pa molk. Iz molka ne more nihče nič razbrati, še najmanj pa, da si želite, da skuha kosilo.

Primer 3:

Eden najpogostejših primerov, kjer prepoznamo vlogo žrtve, so telefonski klici. Prav absurdno neumno se mi zdi, da se danes, v dobi vse napredne tehnologije še kar mučimo z vprašanji, kot so: »Zakaj me nič ne pokličeš? Zakaj mi nisi vrnil/a klica? Ali si popolnoma pozabil/a name, da me ne pokličeš?«. To so kar precejšnje traparije, saj dobro veste, da nihče ne pozabi na nikogar. Najpogosteje takšna vprašanja postavljajo naše babice in mame, ki nam vzbujajo občutke slabe vesti. V resnici pa nam slabo vest vzbujajo zato, ker se same počutijo kot žrtve in prosijo za ljubezen, ki jim je, kot da, ne izkažemo, ker jih ne pokličemo za vsako pasjo procesijo. Če tudi sami ostajate v podobnih položajih, kjer igrate vloge žrtve, se vprašajte ali ni morda že čas, da prenehate s to groteskno igro.

Kako se prepoznamo v vlogi žrtve?

Včasih si je kar težko priznati, da prav mi igramo vlogo žrtve. Glede na humorno, a vseeno ostro predstavljene primere zgoraj, vam je lahko jasno, da prav vsi kdaj igramo vlogo žrtve, z menoj na čelu. Vendar je to popolnoma nezdrava vloga, ki nam v življenju vse prej škodi kot koristi. Zato je bolje, da se jo naučite čim prej izkoreniniti iz svojega vedenja in se vzamete v roke. Da boste lažje prepoznali, kdaj se postavljate v vlogo žrtve, sledi nekaj najpogostejših vzrokov in načinov, ki pripeljejo do igranja te vloge. Človek, ki igra ali bolje rečeno, ko igra vlogo žrtve, ne čuti ljubezni. Žrtev ne verjame vase, ne ljubi sebe dovolj in si ne zaupa, da si zmore dati vse, kar potrebuje. Veliko lažje je, če je vedno nekdo drug kriv za vse gorje, ki se vam dogaja v življenju. Tako vam ni treba prevzeti polne odgovornosti za svoje življenje in svoja čustva, saj jih vedno naprtite nekomu drugemu. Naj kdo drug poskrbi za vaše dobro počutje in vašo srečo, da vam ne bo treba. Vedno je nekdo drug kriv za to, kar se vam dogaja. Moč za svojo srečo polagate v roke nekomu drugemu, seveda največkrat kar partnerju. Pravzaprav se v vlogo žrtve postavite vsakič, ko se ne vedete zrelo in odraslo. To pomeni, da ne rešujete svojih težav konstruktivno. Nekako menite, da je bolje, da jokate, cepetate, kuhate mulo in vse ostalo, kot da bi partnerja pogledali v oči in mu mirno povedali, kaj vse čutite. Lažje je reči: »Ti si kriv, da sem slabe volje«, kot priznati »Nisem najbolj zadovoljna s svojim življenjem in ti mi vsak dan pokažeš, kje sem ranjena. Zato sem le še bolj nezadovoljna, vendar vem, da moram to sama urediti. Bila pa bi vesela, če mi pri tem pomagaš.« Razlika v vlogah, ki jih odigra oseba v zgornjih dveh stavkih, je ogromna! Prva igra žrtev, ubogo stvarco, s katero je treba delati v rokavičkah, druga pa resno izrazi svoje počutje in obenem sprejme odgovornost zase.

Zakaj igramo vlogo žrtve?

Večina ljudi igra žrtev iz naslova ljubezni. Ali doseganja ljubezni. Nekako menimo, da je za ubogo žrtev treba poskrbeti, ker sama ne more sprejeti odgovornosti za svoje življenje. Moram priznati, da družba kar dobro podpira in podpihuje igranje vloge žrtve, saj je kar nekako družbeno sprejemljivo, da ne prevzemamo odgovornosti za svoje življenje. Vendar je to popolnoma nezdrav odnos do samega sebe. Vprašajte se ali res želite biti žrtev? Ali res želite, da je vaša sreča na kocki zunanjega igralca? Ali res želite vse življenje klečeplaziti za ljubezen? Seveda ne! Kot žrtve mislimo, da se bomo svojim dragim zasmilile in potem to vlogo ponavljamo v nedogled. V resnici pa se le osmešimo, osramotimo in predamo vso svojo moč v roke nekoga drugega. Kdo celo izsiljuje z igranjo vloge žrtve, ker se je nekako naučil, da le kot nekdo, vreden usmiljenja, dobi kar si želi. Vendar je to še hujše, kajti tukaj gre za načrtno manipulacijo z ljudmi, ki nas imajo radi. Nobena vloga žrtve ni pozitivna in slej ko prej jih bomo morali prerasti.

Kako igranje žrtve vpliva na odnose?

Igranje žrtve popolnoma razvrednoti in uniči vsak odnos, ki bi bil lahko zdrav in ljubeč. Ali res menite, da kdo želi ob sebi imeti žrtev? Ali res menite, da kdo lahko spoštuje žrtev? Da lahko ceni nekoga, ki nikakor noče sprejeti odgovornosti za svoje življenje? Verjetno bolj težko. Pomislite, kako bi bilo vam, če bi vam to nekdo počel. Verjetno bi vam šel sčasoma tako na živce, da bi ga kar spodili od hiše. Sama sem se že davno tega odločila, da nisem žrtev in da tudi drugim ne bom pustila, da se podajajo v to vlogo. Videla sem namreč, kako ljudje ob meni trpijo ob mojih neumnostih in kako samo sebe težko pogledam v ogledalo. Nekaj mi ni šlo v račun. Po igranju žrtve sem se vedno počutila tako ponižano in ničvredno. A to sem si zakuhala sama. Pa tudi odnosi so hudo trpeli zaradi tega. Uvidela sem, da sem sama odgovorna za čisto vse, kar se mi dogaja v življenju. Svojo juho sem si sama skuhala in sama sem jo morala tudi pojesti. Igrati žrtev jo je le še dodatno kisalo in ni prav nič pomagalo. Sebe nisem imela rajši, tudi drugi me niso imeli. Potem sem se odločila, da ne bom več žrtev. Nikoli več. Seveda še vedno kdaj padem v ta vzorec, a ga kaj hitro prepoznam in mu ne pustim, da bi me prelisičil. Postavila pa sem zelo jasne meje tudi drugim. Ne dovolim, da bi kdorkoli od mojih bližnjih igral žrtev. Vsaj meni ne. Ne dovolim, da v meni vzbujajo slabo vest s svojimi igricami in prelaganjem odgovornosti name. Za svojo srečo je vsak sam odgovoren. Če me vprašaš za pomoč, vedno, z veseljem. Nihče pa ne bo za svojo nesrečo krivil mene. Ne dovolim več žrtev v svojem življenju. Naj na kratko povzamem, kako vloga žrtve vpliva na vas in vaše odnose:

Igranje vloge žrtve niža vaš občutek samovrednosti

Ves čas imate občutek, da nimate nikakršnega vpliva na svoje življenje

Zdi se vam, da ste za vse sami in da vas nihče ne ceni

Vloga žrtve spridi vaše odnose in jih skisa kot kislo mleko

Zaradi vloge žrtve v življenju nazadujete, namesto napredujete

Zaradi vloge žrtve se ves čas počutite nemočne

Zamerite celemu svetu, saj je svet kriv za grenkobo vašega življenja

In še bi se dalo naštevati. Seveda ima vsakdo pravico biti, kdor hoče biti in igrati vse vloge, ki si jih želi. Vendar vam toplo priporočam, da prenehati igrati vlogo žrtve. Pripeljala vas je le v obup in še dlje vas bo. Življenje je tako čudovito in to naše bivanje na Zemji tako pestro, da ga je žal prebiti v tako pritlehnih vlogah, kot je žrtev. Imejte se radi, radi dovolj, da si pustite biti svobodni ustvarjalci svojega čarobnega življenja!

Avtor: Dogodki za Samske
 

Dogodki za Samske si poleg povezovanja ljudi in oblikovanja lepih odnosov med ljudmi prizadevamo tudi za osebnostno rast vsakega posameznika.

S članki, ki jih objavljamo, želimo širiti sonce med vsemi nami in se predvsem dotakniti srca. Le iz srca se namreč rodijo nove zgodbe. Čisto naše zgodbe, ki se izražajo tako v naši notranjosti kot zunanjosti.

Ko bomo razumeli, da se vse bogastvo skriva v nas, bomo delovali s srcem tudi navzven. To pa je najbolj globok temelj za naše srečno življenje. S samim s seboj kot tudi vsemi drugimi bitji tega sveta.

Uživajte v prebiranju naših vsebin ...